SIH4rps
Recenzija koncerta: Slovenski kvartet harf SIH4rps na ljubljanskem Magistratu
Piše: Franc Križnar
Naslovnica programa SIH4rps
Slovenski kvartetharf SIH4rps je ponovno stopil na glasbeni oder. Harfistke, ki komaj od lanskega leta, ko so se ustanovile (pod umetniškim vodenjem) s »koncertno mojstrico« na čelu, harfistko Urško Križnik Zupan, v njem pa igrajo še Maria Gamboz, Tea Plesničar in Lara Hrastnik Samec so tokrat (6. apr.) do zadnjega kotička napolnile Rdečo dvorano ljubljanskega Magistrata. Četudi še vedno ene in iste pa spet na povsem drugem koncu Slovenije, so spet pripravile kar nekaj presenečenj.
Lara Hrastnik Samec in preostale harfistke
Njihov izvirni ali/in prirejeni harfni repertoar ostaja bolj kot ne trden. Vsakič in tudi tokrat pa mu dodajo kakšne posebnosti in novosti. Tokrat smo njihovo še eno polno uro harfnega sporeda slišali zdaj že nekja njihovih »standardov:« Maerzovo priredbo slovitega stavka Prihod kraljice iz Shebe G. F. Händla, Ljudsko bagatelo našega Tineta Beca, v kateri slišimo dvoje obdelav slovenskih ljudskih pesmi Zrejlo je žito in Ne ouri, ne sejaj) tri stavke iz Bizetove opere-Suite Carmen v Williamsovi priredbi, Svileno pot japonsko obarvane skladbe njihove članice M. Gamboz, Charmainejevo priredbo Ravelovega klavirskega stavka Igra vode in Büsserjevo priredbo klavirskega stavka iz Male suite C. Debussyja. Vmes pa v še enem novem in zanimivem sporedu kar dvoje novitet, prvič izevedenih z našim edinstvenim Kvartetom. Tokrat jih je z asketsko izbranimi besedami pospremila še ena članica ansambla, harfistka L. Hrastnik Samec.
SIH4rps
Od novosti je bilo tokrat poleg že omenjenega prispevka slovenske glasbe še šest (od 12 za klavir) Preludijev Lucijana Marije Škerjanca. Te romantične in impresionistične klavirske miniature je po naročili ansambla priredil Nemec Willi Maerz, ki ga v tej vlogi in iz repertoarja Kvarteta že poznamo. Škerjančev skladateljski duh pa je po zaslugi aranžerja obdržal vse kriterije njegove izvirne (klavirske) muzike. Potem je bila pa tukaj še ena (slovenska) noviteta (skladateljice) Aleksandre Naumovski Potisk Povodni mož, krokijev za štiri harfe po pesmi Franceta Prešerna, op. 30. Iz napovedi izvajalk je bilo doumeti, da gre zdaj šele zgolj za napoved in ekspozicijo tem iz enega večjega tovrstnega dela, za Suito. Že v tem delu pa je skladateljica, ki ima že kar nekaj kompozicijskih izkušenj in rezultatov, pokazala na izjemno znanje za harfo, še več za vse štiri harfe. Kontrastnost in skrajno ter tehnično zaostrena govorica vseh štirih (izenačenih) harf je dala svoje, že povsem poetične rezultate. Številni že prikazani pa tudi še novi glasbeni in harfni efekti pa so ponovno porodili resignacijo na harfo kot najštevilčnejšega inštrumenta s strunami (če seveda odmislimo klavir). Skladateljski in izvajalski učinki pa so že prinesli veliko več kot zgolj osnovno spodbudo in idejo po še večjem, cikličnem delu, ki se očitno v tej spregi skladateljica-Kvartet že rojeva.
Zaključni poklon
Še enkrat smo tako v spletu zgodovinskega glasbenega pregleda, izjemno naklonjenega harfi in njenim biserom, lahko slišali tovrstne rezultate in uspehe našega (prvega) Slovenskega kvarteta harf SIH4rps, ki komaj leto dni po ustanovitvi (2024) že rojeva neslutene rezultate. Tako po predstavljenih delih, konceptu izvajanja in naročanja slovenskih glasbenih del kot seveda in vsakič po izjemni tehnični in muzikalni govorici vseh štirih harf pa nas nenehno prepričuje, da je omenjeni ansambel na več kot pravi poti. Redna ali že kar elokventna prisotnost na (slovenskem) glasbenem odru pa nas v vse to vsakič posebej prepriča. Tudi tokrat, saj so vse štiri umetnice, harfistke dodale še bis, dodatek, glasbo A. Piazzolle, kjer je kadenco (od)improvizirala T. Plesničar.