Se lahko na kratko predstavite?

Sem Sara Planinšek, rojena 19. februarja 2002, na Ptuju. Moja ljubezen do pisanja se je prebudila ko sem bila še majhna deklica, premlada, da bi znala pisati ali brati. Že takrat je v meni brbotala domišljija, ki je hrepenela po izražanju. Pogosto sem se zatekala k svoji babici, ki je postala moja zvesta zapisovalka. Vsakič znova sem ji zaupala nove ideje, ona pa jih je prenašala na papir. Ta zvezek, poln čudovitih izmišljotin, mi je še danes izjemno dragocen. Kljub svoji mladosti, sem se že takrat zavedala dejstva o moči besed, ki prebudijo čustva, ustvarijo svetove in povežejo ljudi.
Moj prvi literarni dosežek se je zgodil že v četrtem razredu osnovne šole, ko je moja pravljica Oblaček, našla svojo pot v skupni knjigi pravljic osnovnošolcev Slovenije. Kasneje sem svojo ustvarjalnost preizkusila na natečaju “Z domišljijo na potep” in se podala v pisanje mladinskih romanov. Izdanih imam pet: Jaz, Ester; Elenino življenje; Beninski pekel; Zradirana sreča; Ali je to zadnji zbogom, Rumena? Nazadnje je bila moja zgodba objavljena v antologiji erotične kratke proze, ki nosi naslov Spreganje glagola prihajati, izdana pri Layerjevi založbi.
V tem trenutku, se kot študentka slovenistike posvečam jeziku in predvsem literaturi. Moje srce je še posebej prevzela kratka zgodba, kjer lahko svoje ideje in občutke izrazim na izviren in kompakten način.
Želim, da svet ve, da skozi pisanje izražam svojo empatijo in domišljijo, z željo, da moje zgodbe navdihnejo in povežejo ljudi. Pisanje mi omogoča, da se dotaknem srca bralcev in jim ponudim nove svetove, v katerih lahko najdejo delčke sebe. Verjamem v moč besed, ki lahko prebudijo čustva, ustvarjajo nove resničnosti in gradijo mostove med ljudmi.

Ali verjamete v umetnost? Če da, zakaj, in če ne, zakaj?
Umetnost nas opominja, kdo smo in kam gremo. Je ogledalo, ki odseva našo notranjost, in svetloba, ki osvetljuje poti pred nami. Verjamem, da lahko umetnost preoblikuje posameznika in družbo, nas spomni na našo človečnost in nas poveže na najgloblji ravni.

Katere vrste poslanstev, smislov, namenov, ciljev, itd., ima leposlovno ustvarjanje, na osebni ravni avtorja/-ice (tj. z osebne perspektive avtorja)?

Preko pisanja raziskujem lastno identiteto, vrednote in prepričanja.
Z vživljanjem v različne like in situacije razvijam in utrjujem svojo empatijo ter sposobnost razumevanja drugih ljudi in njihovih zgodb.
Pisanje je način, kako raziskujem in razumem svet okoli sebe. Skozi zgodbe, metafore in simbole iščem smisel v kaosu vsakdanjega življenja.
S pisanjem lahko prav tako vzpostavljam stik z bralci. Moja dela lahko navdihujejo, tolažijo, izzivajo ali zabavajo ljudi, kar ustvarja občutek povezanosti.

Katere vrste poslanstev, smislov, namenov, ciljev, itd., ima leposlovno ustvarjanje, na širši družbeni ravni (tj. s širše družbene perspektive)?

Preko pisanja raziskujem lastno identiteto, vrednote in prepričanja.
Z vživljanjem v različne like in situacije razvijam in utrjujem svojo empatijo ter sposobnost razumevanja drugih ljudi in njihovih zgodb.
Pisanje je način, kako raziskujem in razumem svet okoli sebe. Skozi zgodbe, metafore in simbole iščem smisel v kaosu vsakdanjega življenja.
S pisanjem lahko prav tako vzpostavljam stik z bralci. Moja dela lahko navdihujejo, tolažijo, izzivajo ali zabavajo ljudi, kar ustvarja občutek povezanosti.

Kaj je osnovni, poglavitni smisel kulture (v širšem pomenu te besede)?

Kultura omogoča prenos znanja, tradicij, običajev in vrednot iz generacije v generacijo. To ohranja kontinuiteto in omogoča, da se zgodovinske izkušnje in modrosti ne izgubijo, temveč se razvijajo in prilagajajo novim okoliščinam. Na nek način omogoča posameznikom in skupnostim definirati in razumeti svojo identiteto.

Kaj je osnovni, poglavitni smisel umetnosti nasploh?

Izražanje.

Kaj je osnovni, poglavitni smisel leposlovne umetnosti?

Leposlovje ponuja estetski užitek skozi napisano – raziskovanje in izražanje človeške izkušnje, kar bralcem omogoči globlje razumevanje sebe, drugih in sveta okoli njih.

Kakšno je prevladujoče mnenje slovenskega leposlovnega bralstva o leposlovnih avtorjih/-icah kot osebnostih?

Menim, da zelo kompleksno in raznoliko. Prepričana sem, da mnogo slovenskih bralcev spoštuje in občuduje leposlovne avtorje in avtorice zaradi njihove sposobnosti ustvarjanja, izražanja in pripovedovanja. Cenijo njihov talent, ustvarjalnost in prispevek k slovenski kulturi in literaturi – kar največ šteje.

Kakšno je prevladujoče mnenje slovenskega ljudstva oz. prebivalstva RS o leposlovnih avtorjih/-icah kot osebnostih?

Menim, da je to zelo subjektivno in je odgovor težko posplošiti, saj se razlikuje glede na osebne izkušnje, kulturne preference in poglede vsakega posameznika.

Katerim osnovnim etičnim vodilom naj pri svojem leposlovnem ustvarjanju sledi avtor/-ica?

Sledenje zavedanju tega, da naše delo vpliva na druge. Sama se držim vodila spoštovanja tako kulturnih, etničnih, verskih kot tudi osebnih identitet ter občutkov.

Ali in če da, kako se naj v leposlovnem delu odraža ‘družbena soodgovornost’ avtorja/-ice?

Po mojem mnenju se družbena soodgovornost odraža s transparentnostjo ustvarjalnega procesa, priznavanja drugačnih mnenj, različnosti in s povečanjem razumevanja kot tudi sočutja.

Kako se pripravite na pisanje, ali čakate na navdih ali ga kako izvabite, in če, potem me zanima, na kakšen način vam to uspe?

Se ne pripravljam. Sem opazovalka – opazujem ljudi, naravo in vsakdanje dogodke. Pogosto v majhnih, vsakodnevnih trenutkih najdem ideje za zgodbe in like. Navdih pride sam od sebe. Včasih tudi sredi noči. (smeh)

Ste odprti za predloge urednikov, recenzentov, ali je vaša umetniška vizija zaključena ko delo zaključite?
Kot avtorica sem odprta za predloge urednikov in recenzentov, saj verjamem, da je sodelovanje in povratna informacija ključnega pomena za izboljšanje mojega dela. Vendar pa to ne pomeni, da je moja umetniška vizija popolnoma fleksibilna ali nespremenjena. Odvisno tudi od tega, kakšno je ravnotežje med lastno vizijo in povratnimi informacijami.

Kaj je vaš namen kot avtor, kakšne občutke ali reakcije želite izzvati iz bralcev?

Želim, da moji bralci občutijo sočutje do likov in njihovih izkušenj. S prikazovanjem človeških čustev, konfliktov in izzivov upam, da bom bralcem omogočila, da se povežejo z zgodbo na osebni ravni in razumejo različne perspektive.

Jemljete pisanje kot delo, hobi ali kaj drugega?

Pisanje jemljem kot globoko osebno strast, ki hkrati združuje elemente dela in hobija.

Kdaj je knjiga zaključena?

Odgovorim lahko le tako – abstraktno. Knjiga je zaključena, ko zgodba doseže naraven in zadovoljiv zaključek. To pomeni, da so glavni konflikti rešeni, liki so zaključili svoje poti in bralec lahko začuti, da je zgodba popolna. Včasih se to zgodi spontano, včasih pa je potrebno več revizij in refleksij. Včasih zaključka sploh ni.

Kakšen je vaš postopek pisanja?

Po navadi začnem z raziskovanjem tem, ki me zanimajo, in iščem specifične vidike, ki bi jih lahko uporabila v svoji zgodbi. Kratke zgodbe dajem v branje beta bralcem ali prijateljem, medtem ko daljša romaneskna dela zadržim zase in čakam, da začutim tisto “abstraktnost” glede zaključka knjige.

Kakšno je pri vas razmerje med idejo in rokodelstvom?

Dinamično in tesno povezano. Ideja je začetna točka in ključni vir ustvarjalnosti. Torej, začnem z močno idejo in nato uporabljam rokodelstvo, da to idejo natančno in prepričljivo izrazim.

Kakšna je vaša poetika, katere standarde v besedilu skušate doseči?

Osredotočam se na avtentičnost in iskrenost v pisanju. Verjamem, da so resnične čustvene izkušnje in globoko osebno razumevanje sveta ključnega pomena za ustvarjanje prepričljivih in čustveno bogatih zgodb. Cenim umetniški izraz, ki vključuje izvirnost v uporabi jezika, metafor, in simbolike. Želim, da moje besedilo ne le pripoveduje zgodbo, ampak tudi ustvarja estetsko izkušnjo, ki bralca navdihne in ga pritegne.

Kakšna je za vas razlika med pisanjem poezije, proze, dramatike, esejistike, publicistike in neumetniških besedil?

Vsaka vrsta pisanja zahteva specifičen pristop in tehnike, ki so prilagojene ciljem, strukturi in vsebini besedila.

Bi bili zaradi literature raje slavni ali bogati?

Čeprav bogastvo prinaša številne praktične prednosti, je za mene slava povezana z večjim zadovoljstvom v kontekstu umetniškega ustvarjanja. Slava pomeni, da moje delo doseže in vpliva na druge, kar je moj osnovni cilj kot avtorica.

Kaj je za vas knjiga v prvi vrsti, umetniški izdelek ali prodajni artikel?

Knjiga je predvsem umetniški izdelek, saj prinaša ustvarjalne, estetske in intelektualne vrednosti.

Kaj za vas pomeni oddati tekst, izdati tekst, promovirati tekst?

Oddaja, izdaja in promocija besedila so ključni koraki v literarnem procesu, vsak s svojimi posebnostmi in pomenom. Oddaja predstavlja zaključek ustvarjalnega dela, izdaja prinaša delo v javnost, promocija pa omogoča, da besedilo doseže bralce in začne imeti svoj vpliv.

Opišite bralca.

Bralec je oseba z različnimi potrebami in motivacijami, ki se ukvarja z branjem zaradi iskanja znanja, čustvenega zadovoljstva, pobega ali preproste ljubezni do literature. Vsak bralec prinaša svoj edinstven pogled na besedilo in iskanje osebnega pomena v knjigah, kar bogati literarni svet in vpliva na način, kako literatura vpliva na posameznika.