Piše: Marija Švajncer
Vidni slovenski aforist Milan Fridauer, s psevdonimom Fredi, je ob svoji šestdesetletnici pri Založbi knjig Kulturnega centra Maribor, Zavoda za umetniško produkcijo in založništvo v zbirki Frontier, Aforizmi objavil svojo novo knjigo z naslovom 60 Fredijevih za Fredijevih 60 (2026). Oblikovanje in prelom je opravila Tina Horvat.
Aforizem bi lahko definirali kot kleno in duhovito izraženo misel, domislico in resnico v jedrni obliki. Fridauer je mojster, ki v teh kratkih modrostih razgrne družbeno problematiko, lastnosti človeških nravi in medčloveške odnose, zlasti nasprotja, ki se porajajo v razmerju med ženskami in moškimi. Pisec obvlada vsa določila prepričljivega humorja – od presenečenj, obratov, paradoksov, združevanja domnevno nezdružljivega vse do tudi zajedljivosti; nadvse spreten je v besednih igrah. Domiselno povezuje ali izključuje abstraktno in konkretno ali idealno in materialno, parafrazira že znane pregovore in z bogato domišljijo tke novo realnost. V razkrivanju človeških slabosti je precej neprizanesljiv, v nekaterih primerih pa do človekove majhnosti kaže tudi rahlo sočutje. Nakazuje krivice, ki se dogajajo ljudem, vrednim občudovanja.
Kri je po tekočem traku daroval, a
nikoli na rdeči preprogi stal.
Aforizem popestri z rimo. Fridauer je hudomušen in razgalja erotične podvige, pri katerih ne izbira besed, ali pešanje spolne moči, sprejema starostne spremembe in se zamisli nad minevanjem.
Aforist domiselno združuje humor in ironijo, kdaj pa kdaj je tudi sarkastičen. Njegovo besedišče je izbrano in izrazno razkošno, navezuje se na zakladnico klasične literature, saj na primer omeni Shakespearovega kralja, ki bi za konja dal kraljestvo. Nekateri izrazi so sočni, duhovitost in šegavost se ne omejujeta in zgodi se, da včasih trčita na samo mejo:
Danes Trobca ne bi zaprli, ker je
babe kuril, pač pa, ker jih je kuril s
prevelikim ogljičnim odtisom.
Kdaj pa kdaj v aforizme vstopajo tudi filozofski in znanstveni vidiki:
Gravitacijski paradoks: težja so
vprašanja, dlje visijo v zraku.
V aforizmih je opaziti veliko radoživosti in zagnanosti, tu in tam pa se vanje prikradeta resigniranost in nekoliko obvladan pesimizem, odeta v črni humor in cinizem. Ko nisi več nekdo, si že nekdanji.
Ogledalo, ki je videlo piščevo fotografijo iz mladih let, ga zdaj noče več pogledati. Dogaja se mu, da se depresivneži nanj obešajo, kot da bi bil štrik. Ni mu vseeno, kaj se dogaja v svetu.
Majhen korak na mino za vojaka med
vojno, velika parada za politiko v miru.
Milan Fridauer govori našemu času. Okoliščine so takšne, da ima zagotovo še veliko povedati ter bo tudi v prihodnosti razgrnil nove in nove resnice v strnjeni obliki. Ob rojstnem dnevu, ki ga bo praznoval devetindvajsetega aprila, mu želimo še veliko ustvarjalnega poleta in novih aforizmov, s katerimi kaže podobo današnjega življenja in protislovij, ki se vse preveč silovito porajajo v našem času in prostoru.