Piše: Sveto Stamenov

Prevod iz makedonščine: Chat GPT in Claude (umetna inteligenca), jezikovni nadzor in stilska redakcija: Gregor Lozar

V založbi Kulturnega centra Maribor je izšla dvojezična, slovensko-makedonska pesniška zbirka Venec za Iskro – Венец за Искра prof. dr. Milana Jazbeca, slovenskega diplomata in nekdanjega veleposlanika v Makedoniji (2016–2020), univerzitetnega profesorja, pisatelja in pesnika ter avtorja, soavtorja in urednika več kot sto knjig z različnih področij.

Pesniška zbirka, ki je po svojem ustroju avtohton sonetni venec, v sebi nosi ustvarjalni vzgib, zaradi katerega s častjo, ponosom in ljubeznijo opeva življenjske in ustvarjalne vrhove Iskre Čolović (1960, Skopje – 2023, Skopje) – staroste makedonskega radijskega napovedovalstva, novinarke, ugledne publicistke in predvsem izjemne osebnosti s posebno karizmo in vedrino, s katero je neprestano preoblikovala in obnavljala lepoto enkratnega in kratkega življenja.

Iskra Čolović je v svoji 22-letni napovedovalski karieri poleg predstavljanja novic in informacij v osrednjih informativnih oddajah Makedonskega radia – Radia Skopje posnela več tisoč dokumentarnih prispevkov in oddaj za vse tri programe Makedonskega radia, ki so del bogate in neprecenljive zvočne dediščine te hiše. Kot novinarka v otroško-izobraževalni redakciji je bila avtorica priljubljenih otroških oddaj Dobro jutro, radovedni, Mali radiovečernik, Pisani program, Nova planeta, Meridiani, Otroški kotiček in Jutranja žuborenja, ki so sodile med najbolj poslušane vsebine Makedonskega radia – Radia Skopje.

Njen ustvarjalni opus pa ni bil omejen le na napovedovalstvo – Iskra Čolović je bila avtorica in soavtorica številnih posebnih radijskih oddaj: Korak v Staro skopsko čaršijo (I–III, 1998), Če vstopaš v ta tempelj, v katerem je ljubezen vera, pomoli se! (I–V, 2013), Labodji spev ujetnice vetra (I–II, 2015), Makedonski radio – bastion makedonskega knjižnega jezika (2014) ter Svoboda in dostojanstvo – temeljne vrednote v medčloveških, medverskih in medkulturnih odnosih (I–VI, 2015).

Kot uveljavljena makedonska publicistka je bila Iskra Čolović avtorica, soavtorica ali urednica 14 knjig s področja literature, kulture ter medkulturnega, medcivilizacijskega in medverskega dialoga. Skupaj s Svetom Stamenovom je bila najzaslužnejša za ponovno odkritje oziroma za odstiranje tančice namerne ali nenamerne pozabe ter skoraj tridesetletnega molka o prvi makedonski pesnici Danici Ručigaј (1934–1963), ki je umrla v katastrofalnem skopskem potresu 26. julija 1963, vendar je pustila neizbrisne sledi ne le v sodobni makedonski poeziji, temveč tudi v makedonski kulturi nasploh.

O Danici in njenem ustvarjanju je skupaj s Svetom Stamenovom objavila naslednje knjige: Labodji spev Ujetnice vetra (2016), Če vstopaš v ta tempelj, v katerem je ljubezen vera, pomoli se! (2017), Labudova pesma Zarobljenice vetra (2019), Danica Ručigaј: Pesem nad pesmimi (2020) ter Danica Ručigaј in literarna kritika (2021).

Prav tako je bila urednica knjig Danice Ručigaј: Srebrne nočne igre & Ujetniki vetra, ki je izšla leta 2003 ob štirideseti obletnici njene tragične smrti, Srebrne nočne igre in Ujetniki vetra – jubilejna izdaja ob šestdeseti obletnici smrti prve makedonske pesnice Danice Ručigaј (1963–2023), ter srbske izdaje Srebrne noćne igre i Zarobljenici vetra.

Poleg tega je bila urednica antologije pesmi, posvečenih Danici Ručigaј, Nedorečenost, o prekleta bodi (2018), ter soavtorica razstave faksimilov ročno napisanih pesmi, posvečenih Danici Ručigaј (2018).

Leta 2023, nekaj mesecev pred njeno nenadno smrtjo, je skupaj s Svetom Stamenovom posnela kratki dokumentarni film Danica Ručigaј: Pesem nad pesmimi, prav tako ob šestdeseti obletnici njene smrti.

Poleg tega je bila ena od urednic prve antologije pesmi, posvečenih skopskemu katastrofalnemu potresu Usodni dan – 26. julij 1963, ki je bila posvečena 55. obletnici skopske katastrofe. Bila je tudi soavtorica knjig Pogled na Staro skopsko čaršijo (prva in druga, dopolnjena izdaja – 1997 in 2003) ter Svoboda in dostojanstvo – temeljne vrednote v medčloveških, medverskih in medkulturnih odnosih (2015).

V njeno čast so bile posmrtno objavljene posebne izdaje: Labodji spev ujetnice vetra, Лабудова песма Заробљенице ветра (v cirilici), The Swan of the Prisoner of the Wind in Labudova pesma Zarobljenice vetra (v latinici), ki jih je uredil nekdanji slovenski veleposlanik v Skopju, univerzitetni profesor, pisatelj in pesnik Milan Jazbec.

Venec za Iskro – Венец за Искра Milana Jazbeca je edinstvena pesniška pripoved o ženski, ki je s svojim prepoznavnim slogom in izjemnimi dosežki obogatila makedonski medijsko-radijski prostor. S svojim avtentičnim spikerskim izrazom in vrhunsko umetniško suverenostjo ga je pomembno zaznamovala ter postavila visoke standarde makedonskega radijskega novinarstva.

Vsebino pesniške zbirke sestavljajo trije temeljni sklopi: Uvod: Eter (pet verzov), Radijska serija: Oddaje (dvanajst oddaj po sedem verzov) ter Magistral (dvanajst verzov). K vsaki pesmi so kot ilustrativni dodatek priloženi faksimili rokopisov v slovenskem in makedonskem jeziku.

V zbirko je umeščena tudi Pesnitev za Iskro, skrajšana različica dela Venec za Iskro, ki jo sestavljajo Uvod: Eter, Prehod: Življenjska risba in Magistral: Zveneče ime. Pesniško zbirko je iz slovenščine v makedonščino prevedla slovenska pesnica in prevajalka makedonskega porekla Sonja Cekova Stojanoska, oblikovanje naslovnice pa je delo mlade makedonske grafične oblikovalke Bojane Simevske.

Venec za Iskro – Венец за Искра dopolnjujejo tudi priložnostna besedila avtorjev Martina Luzarja (Poklic kot dom), prof. dr. Vasila Tocinovskega (O dostojanstvu in lepoti besede), prof. dr. Dimitarja Pandeva (O kontinuiteti slovensko-makedonskih literarnih povezav) ter prof. dr. Aleksandra Sandevskega (Iskra – tiha svetloba, ki nikoli ne ugasne).