Piše: Metka Nograšek

IVAN ŽIGART: ZGODNJE JUTRO

Založba: Kulturni center Maribor, zavod za umetniško produkcijo in založništvo.

Leto izida: 2026

Knjižno zbirko Frontier je obogatil prav poseben roman Zgodnje jutro. Delo profesorja slovenščine in ruščine, ki se je tekom let izkazal kot dolgoletni glavni urednik miklavškega občinskega glasila Naši izviri. Delal je tudi kot lektor in pisec knjižnih ocen. Do sedaj je izdal dve kratki prozni deli naslovljeni Kar je reka naplavila in Zapoznelo cvetenje.

Roman Zgodnje jutro bralca povabi med bogate spomine avtorja. Izvrstne kratke zgodbe se kar vrstijo. Posebnost dela predstavljajo štiri poglavja: Jutro, Dan, Večer in Noč. Pripovedovalca enkratnih, predvsem preteklih dogodivščin uporabljata govor v prvi osebi in govor z vsevednim pogledom. Vse skupaj pa spremlja boj Cankarjevega hlapca Jerneja, popestri pa tudi nekaj krasnih pesmi.

Roman bo razkril lepe in tudi napete trenutke, ki jih je avtor s svojo družino doživljal na morju. Pravzaprav se z navedenimi občutki lahko poistoveti marsikdo, ki je kdaj zaplul v bolj divje vode. Navdušenje nad delom v dramskih predstavah pa je opazno tekom celotnega zapisa, saj so navedeni mnogi uspehi, obenem pa tudi razočaranje. Slednjega vrli mladi igralci spretno spremenijo v prav nasprotno, zabavno doživetje. Pisatelj s Štajerske nam med drugim zaupa, da so Božička nekdaj imenovali kristkindl. Kakšno neverjetno potegavščino pa je nekega večera uprizorila Žgajnarjeva Roza pa boste izvedeli, ko boste skoraj dosegli zadnjo tretjino.

Mojo pozornost pa je še posebej pritegnila tale misel: »Na žalost je Cankarjev Jernej še vedno živ. Pa še kako! Novodobni Sitarji so spremenili svoja imena, a v bistvu so ostali isti.« Strinjam se tudi s sledečim: »Pa se spet vrnimo k pticam. Zdi se, kot da imamo vendarle nekaj skupnega z njimi, s temi krilatimi bitji iz nekih zelo oddaljenih časov, in z nami, z ljudmi. V človeku je že od nekdaj prirojeno hrepenenje, nepotešljiva želja, da bi poletel, da bi se dvignil do neba; sicer pa že v starodavnih mitih lahko zasledimo to težo po letenju. Najbolj splošno znana sta antična letalca Dedal in Ikar. Tudi starodavni egiptovski vladarji so imeli nad glavo znak ptičev kot znamenje božanske moči.«

Izvrstno delo polno zabavnih zgodb boste gotovo prebrali z lahkoto. V sebi nosi pravzaprav nauk, da nas različne življenjske izkušnje bogatijo, osrečujejo. Pa čeprav so nekatere mogoče kdaj tudi grenke namesto sladke. Sreča se skriva v malenkostih. V pogledu na nočne zvezde in ljubeči misli na bližnje.