Piše: Tanja Jerebic
Človek preživi tretjino življenja v postelji, zato me v današnjem prispevku zanima, kako kvalitetne in zdrave so naše postelje. Po spletu sem raziskala, kakšne možnosti ima slovenski potrošnik glede na ponudbo in kaj se v resnici skriva za zvenečimi pridevniki kot so kvalitetna, kakovostna, vrhunska, udobna, zdrava ležišča. Prve tri pojme bom zaenkrat preskočila, saj so odvisni predvsem od zadnjih dveh.
Ljudje smo različnih konstitucij, torej ima udobnost pri izbiri dokaj relativno vrednost. Nekateri potrebujejo trša ležišča zaradi težav s hrbtenico ali prekomerne teže, sicer smo najbrž mnenja, da udobje potrebuje mehkejše materiale. Tudi pri označbah trdote se očitno zapleta glede na osebne preference prodajalcev; včasih naletiš celo na isti izdelek z različnimi oznakami … Iz svojih izkušenj vem, da so vsi jogiji in pene malo pretrdi, če jih ne omehčaš z nadvložkom, ampak recimo, da lahko z nekaj dodatki vsak pride na svoj račun. Denar v tej kategoriji ne igra večje vloge, če odštejemo dodatno blazino iz spominske pene.
Zdravo ležišče je tisto, ki ne vsebuje kemikalij, hormonskih motilcev ter ostalih karcinogenov. Zaskrbljujoče je, da med pestro ponudbo tej kategoriji ne zadosti skoraj nobeno od ležišč, čeprav jih oglašujejo kot zdrave, bio …
Ne med klasičnimi ne med žepkastimi vzmetnicami ni mogoče najti zdravega ležišča. Najdražja, t.i. luksuzna slovenska vzmetnica, ki sem jo našla, stane nekaj nad 2500 eur. Kljub namernemu zavajanju proizvajalca, ki stavi predvsem na udobje, bode v oči puhin, ki je v bistvu poliuretanska pena, torej karcinogen in hormonski motilec. Luksuz je za nameček odet v prestižno prevleko iz poliesterskih vlaken z dodatkom srebrovih nitk proti neprijetnemu vonju. Nič me ne čudi, ob tolikšnem koktajlu kemikalij, je tudi bakterije ne marajo … Kljub astronomski ceni, je z vidika zdravja popoln nateg za potrošnika.
Podobno je tudi z ležišči iz pen; vse so karcinogene in hormonski motilci.
Ležišča iz lateksa so zdrava, če so res iz naravnega materiala, kajti obstaja tudi sintetični. Težave pa se pojavijo, ker jih za večjo mehkobo oblazinijo s poliuretanskimi penami. Proizvajalci se precej bolj ukvarjajo z udobjem kot z zdravjem. Nekaj jih je na trgu brez dodatnih pen, vendar jih oblečejo v poliestrske prevleke. Včasih so le-te celo iz 100 % bombaža, a ko jim dodajo srebrne nitke in antistatična karbonska vlakna — raziskave kažejo v smeri, da so za pljuča skoraj enako obremenjujoča kot azbestna — ležišče ni več zdravo. Na spletu sem naletela le na eno trgovino z zdravimi ležišči iz lateksa in bombažnih prevlek brez dodatkov … Cene so prej zasoljene kot nizke; od približno 400 do 800 eur brez popustov.
Prodajalci zelo radi zavajajo potrošnike, da so določeni materiali zdravi, ker so odporni proti pršicam, bakterijam, zmanjšujejo stres itd., ob tem pa pozabijo povedati, da je rak precej nevarnejši od pršic … Tudi udobje gre na račun zdravja; spominska pena je v bistvu poliuretan, torej karcinogen in hormonski motilec … Dodatno zmešnjavo predstavljajo mikrovlakna, ki so iz različnih materialov, ki jim pripisujejo vrhunske lastnosti in ugoden vpliv na zdravje, a so v resnici sintetična vlakna. Po sestavi so večinoma poliamidi, poliestri ali najlon …
Najgrotesknejša ponudba se mi zdijo mehki nadvložki za princeske. Narejeni so iz špagetastega pelprena. Kam bodo legle princeske nocoj? V udobne postelje iz tetraftalatov in poliestra.
Če strnem, Slovenci skoraj brez izjem spimo na karcinogenih kemijsko obdelanih ležiščih s hormonskimi motilci, ki so udobna, a niso zdrava. Iz tega sledi, da so naše vzmetnice daleč od kvalitete, vrhunskosti in kar je še podobnih pridevnikov. Socialno šibkejši prebivalci si zdravega ležišča sploh ne morejo privoščiti, tisti z debelejšimi denarnicami pa so preveč nevedni v ekološkem smislu in imajo raje udobje kot zdravje. Kajti proizvajalci svojih izdelkov preprosto ne bi razvijali v smeri udobja, karbonskih vlaken in srebrnih nitk, če jih ljudje ne bi kupovali.