Piše: Tanja Jerebic

Letošnjo jesen sem končno pospravila garderobno omaro, ki bi jo do nedavnega lahko imenovala smetišče s plastiko. Iz nje sem potegnila za 6 debelih vreč oblek, ki so bile v celoti iz umetnih materialov; jakne, bunde, puloverji, šali itd. Kolo sem otovorila kot mula in jih odpeljala na Rdeči križ, dve sem spotoma odvrgla v kontejner za odslužena oblačila. Ni me preveval dober občutek, prej slab, če plastika škodi meni, bo prej ali slej načela tudi odpornejše reveže …

Še dve ogromni vreči, če se ne motim, sem poleti odnesla na podstrešje in pozabila, da sta tam. To so odeje in zavesa iz flisa, ki se jih bom morala v kratkem znebiti. Ista usoda bo doletela rdečo plastično preprogo, ki sem jo pred petimi leti kupila za 13 evrov v lokalni trgovini, le da čaka svoj konec v kleti, skladišču mešanih odpadkov … Obdržala sem samo volneno, perzijsko, ki mi jo je podarila sestra. Ob njej zdaj zevajo gola tla, pokrita z laminatom sumljive kvalitete.

Vsem vrečam je skupna vsebina, napolnjena povečini s 100 % poliestrom. To je tista surovina, ki se v naravi razkraja dolgih 500 let. Tekstilna industrija jo na veliko uporablja za proizvodnjo hitre mode. Za imenom poliester se največkrat skriva polietilen tereftalat (PET), zaradi nizke cene ga imajo proizvajalci najraje.

Zmotno bi bilo misliti, da sem iz omare odvzela vso plastiko s hormonskimi motilci. Ostala mi je puhovka za vsak slučaj, prehodna žametna jakna s 60 odstotnim deležem bombaža in polovično-plastičen pulover. Ne nosim ga ne veliko ne rada; ko nisi na miru, je v njem vroče kot v kotlu, ljudje se običajno moramo premikati … Ni primeren za telesno dejavnost, na primer za kolesarjenje … Nerešen problem ostajajo nogavice. Skoraj vse vsebujejo 15 do 20 odstotkov poliestra … Kaj ti pomaga bombažno perilo, če ga opereš v stroju skupaj s plastičnimi nogavicami in med sušenjem razpihaš ftalate po vsej bombažni ali volneni žehti …

Nikoli se mi Kitajska ni zdela bliže kot prejšnji teden. V časopisju redno prebiramo o problemih s smetmi. Dokler se prenatrpani zabojniki in podganji kakci ne začnejo kopičiti pred bloki ter hišami državljanov, se zanje ne zmenimo. Zanimivo je, da Kitajci nočejo več naših plastičnih smeti, mi pa še vedno uvažamo njihove plastične obleke. Malokateri tekstilni izdelek je lokalnega porekla, zato bi bilo vredno razmisliti o omejitvi uvoza plastičnih oblačil in prepovedi sorodne proizvodnje domačih, ker so nadomestljiva z naravnimi materiali. Nerazgradljive smeti bomo morali sami predelati … Najhitreje bi nas streznil davek na plastičen tekstil in embalažo, ki bi pokril stroške recikliranja ter predelovanja odpadkov. Potem bi naši nogavičarji lažje obudili staro dobro prakso, ko so Slovencem prodajali čiste bombažne nogavice z nekaj odstotki elastana, da kalcete niso drsele z nog …