Brez vode ni življenja 2/2

Piše: Tanja Jerebic

Kot vemo je iz neznanega razloga zgodovina bolj slaba učiteljica, saj si potomci slabo zapomnimo lekcije svojih prednikov. Težave s katerimi se je spopadal dr. Fran Viljem Lipič leta 1828 so aktualne še danes; v sodobno razviti družbi imamo še vedno težave s fekalnimi (mikro)organizmi, ki menda zaidejo v naše telo po isti poti kot pred davnimi časi; preko gnoja v hrano in vodo, ki jo jemo, pijemo, se z njo umivamo … Srečo imamo, da je Alexander Fleming leta 1928 po nesreči odkril penicilin, vendar nas življenje uči, da sreča ne traja večno.

Usedline na dnu steklenice, Foto: Tanja Jerebic
Usedline na dnu steklenice, Foto: Tanja Jerebic

Iz letnih poročil o zdravstveni ustreznosti pitne vode je razvidno, da nismo vsi Slovenci upravičeni do neoporečne pitne vode, kot nam pritiče s predpisom, ki ga odreja Pravilnik o pitni vodi. Pravica do ustrezne pitne vode je zakonsko, od leta 2016 pa tudi ustavno določena. Rezultati za lansko leto so na državni ravni sledeči: 9,27 % vzorcev je neskladnih zaradi koliformnih bakterij, 2,63 % je neustreznih zaradi vsebnosti E. Coli, 5,6 % jih vsebuje enterokoke, 2,63 % je kužnih z bacilom Clostridium perfringens. V Sloveniji ima stalno dezinfekcijo le 60 % oskrbovalnih vodovodnih območij. Koliko držijo podatki, vzeti iz letnega poročila, ne vem, kajti opazila sem, da naše merilno mesto v njem ni vključeno oz. navedeno.

Na lokalni ravni Mariborski vodovod oskrbuje 15 občin. V lokalnem letnem poročilu je navedeno, da je mikrobiološko neskladnih 3,2 % vzorcev, zato v zaključku poročila sklenejo, »da je pitna voda, z izjemo posameznih vzorcev na določenih mestih vzorčenja, skladna s Pravilnikom o pitni vodi.«¹ Neskladni vzorci so večinoma, če gre verjeti poročilu, kontaminirani s koliformnimi bakterijami in enterokoki. Koliformne bakterije »so kazalnik učinkovitosti priprav pitne vode in kakovosti distribucijskega omrežja. Te bakterije naj se ne bi pojavljale v dezinficiranih vodah, saj so v tem primeru kazalnik kontaminacije.«² Živim na oskrbovalnem območju, kjer so v lanskem (2017) in predlanskem (2016) letu odvzeli neskladne vzorce s prisotnostjo koliformnih bakterij, zato me čudi, kako so nas v nacionalnem poročilu pozabili omeniti.

Mariborski vodovod je, ne morem reči odgovorno, vsekakor pa družbeno zelo aktivno in živahno podjetje. Med katalogom informacij javnega značaja, ki jih morajo objaviti skladno z zakonom, ki odreja objavo podatkov o poslih sponzorskih in donatorskih sredstev po enajstem odstavku 10.a člena ZDIJZ, so v letošnjem letu pridelali za 58.126,29 € donatorskih pogodb, v lanskem letu je številka primerljiva. Kar se mi zdi veliko, glede na zgoraj navedeno nacionalno definicijo, da so koliformne bakterije kazalnik kakovosti distribucijskega omrežja. Donacijska sredstva so v razviti družbi nujno potrebna za ohranjanje neprofitnih dejavnosti, vendar imam to smolo, da sem se naselila na deprivilegirano območje s sumljivo kvaliteto pitne vode, zato se sprašujem, ali so v tem primeru še upravičena. Primarna funkcija državnih podjetij je zagotavljanje kvalitetnih storitev za vse državljane, zato bi bila trditev, da je zdravje 3,2 % nesrečnikov zanemarljivo, neodgovorno početje.

Voda, Foto: Tanja Jerebic
Voda, Foto: Tanja Jerebic

Za odgovore o stanju vode na našem območju sem se pred enajstimi dnevi obrnila na Mariborski vodovod preko elektronske pošte. Zanimalo me je tudi, zakaj odvečnih sredstev ne namenijo za izboljšavo kakovosti pitne vode v kontaminiranih območjih, namesto za donacije. Odgovora nisem prejela, čeprav imajo na svoji lično izdelani spletni strani zapisano, da uporabnikom odgovorijo v roku 24-ih ur in jih je podjetje Bisnode d.o.o. letošnjega julija celo nagradilo za bonitetno odličnost, karkoli že to pomeni.

Po kontaktu z omenjenim podjetjem se mi je dogodil majhen čudež, ne vem, ali namerno ali naključno. Pri zdravnici sem izvedela, da je moja E. coli bakterija, ki je pet različnih vrst antibiotikov ni zmoglo uničiti, čez noč izginila oz. preskočila v njej primerljivo, če ne še bolj škodljivo vrsto, in sicer v bakterijo Klebsiella pneumoniae, ki za nameček lahko povzroči še pljučnico. Tako zdaj ne morem več sumiti, da je za neučinkovitost antibiotičnih kur kriva lokalna pitna voda, če je okužba v tem okolju ’ozdravljiva’, čeprav Klebsiella pneumoniae prav tako spada v skupino koliformnih bakterij …

Od zadnjega testiranja v privatni ordinaciji, ki je potrdilo še E. coli okužbo in je bilo izvedeno mesec dni pred drugim, čudežnim testom, sem potrebovala dva meseca, da sem se dokopala do zadnjega rezultata in zdravil, ki mi jih niso želeli predpisati na podlagi izvida ordinacije prav tako s koncesijo, čeprav sem bila v prvem primeru samoplačnica … Ker v čudeže ne verjamem in je za mikrobiološke raziskave vode in vzorcev pacientov zadolžena ista lokalna državna ustanova, se upravičeno sprašujem, kako je zmogla moja bakterija tako izjemen kvalitativen preskok, ki jo je spremenil v neko novo obliko življenja …

Kakorkoli. Letos tečem že šesti krog antibiotičnih kur, tokrat z Amoksiklavom. Iz previdnostnih vzrokov sem se odločila za prekuhavanje vode, ker me zanima, če bodo potem antibiotiki prijeli. V resnici me zanima, ali moje težave povzroča okužena voda … Ko se človek spusti v tak preizkus, mu kmalu postane jasno, da prekuhavanje vode ne more postati stalna praksa. Zakaj ne, boste izvedeli naslednjič.

Viri:

1. Monitoring pitne vode, Letno poročilo 2017

2. Mariborski vodovod letno poročilo za 2017

Katalog informaci javnega značaja

Advertisements

Leave a Reply

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.