Piše: Erik Vodenik
‘Odprti dialog’ je temelj zgodbe o Centru Rinka v Solčavi.
V prejšnjem članku z naslovom POTUJOČA RAZSTAVA ‘CONSTRUCTIVE ALPS 2017’ V MARIBORU smo podrobneje predstavili Center Rinka v Solčavi. V tokratnem prispevku bomo na kratko osvetlili ključne dejavnike, ki so botrovali nastanku omenjene zgodbe.
Leta 2009 je Janko Rožič organiziral arhitekturno delavnico, katere namen je bil poiskati možnosti trajnostnega razvoja na Solčavskem. K sodelovanju je povabil arhitekte oziroma arhitekturne skupine povezane z združenjem Odprti krog in nekatere druge uveljavljene avtorje. Med slednjimi sta bila tudi Uroš Lobnik in Andreja Podlipnik, ki vodita arhitekturni studio AU Arhitekti. Predlagala sta idejo o postavitvi novega, večnamenskega objekta v središču vasi Solčava. Po njunem naj bi ta postal središče kulturnega, družabnega in gospodarskega razvoja na Solčavskem. Na delavnici je, s strani povabljenih arhitektov, nastalo več predlogov oziroma idejnih projektov o tem, kako razvijati omenjeni kraj. Na koncu je prevladalo mnenje, da največji potencial za trajnostni razvoj doline predstavlja prav urbanistično arhitekturna rešitev tandema iz studia AU Arhitekti.
Rožičeva delavnica je bila neke vrste posvetovalni arhitekturni natečaj, katerega so se udeležili tisti arhitekti, ki premorejo veliko mero entuziazma. Ustvarili in ovrednotili so številne vizije prostorskega razvoja na Solčavskem. V sam proces izbire najprimernejše rešitve so vključili tudi predstavnike lokalne skupnosti in vso zainteresirano javnost. Prevladovalo je namreč mnenje, da je za realizacijo katerega koli od nastalih projektov, ključnega pomena podpora lokalnih oblasti in krajanov. Oni so tisti, ki morajo verjeti v učinkovitost ideje, ki bi jim prinesla vsesplošni napredek. S tem pa lahko tudi sami veliko pripomorejo k uresničitvi projekta.
Ko govorimo o Centru Rinka, običajno govorimo o avtorjih arhitekturne zasnove objekta. Ob tem pogosto pozabljamo na dva ključna vidika omenjene zgodbe. Prvega predstavljajo ustvarjene možnosti oziroma dane priložnosti. V tem primeru jih generirajo: posebej za to priložnost konstituirana kreativna skupnost arhitektov, ambiciozni predstavniki lokalne skupnosti in domačini, ki si želijo razvoja. Drugi vidik se nanaša na vzpostavitev ‘odprtega dialoga’ med omenjenimi deležniki, čigar posledica je vzajemno oziroma medsebojno zaupanje. Le na osnovi omenjenih izhodišč lahko vzniknejo dobre ideje, ki so na koncu tudi realizirane. Več o tem pa si lahko ogledate na spodnjem naslovu: