Thee Melomen: Disappear

Piše: Matej Krajnc

Martin’s Garage, 2019

THEE-MELOMEN_naslovnica

Hrvaški rokenrolovski powerpack Thee Melomen so zdaj trije, a imajo na plošči še dva gosta; še precej svež album je že doživel zanimiv in ugoden odmev tako iz vrst starih rokerjev kot iz vrst tistih, ki jim ni do predalčkanj. Tudi založba Martin’s Garage, ki je izdala tole ploščo, ima široko paleto izvajalcev, ki sodijo v vse “sfere” rokenrola – od garažnega, kamor kritiki uvrščajo tudi današnje protagoniste, do “hibridnega”, kar pomeni, da gre za najrazličnejše mešanice rockabillyja, psychobillyja, surf-rocka in vse vmes, založba pa s tem postaja vse pomembnejši akter na mednarodnem prizorišču.

Pri bazičnem ali garažnem rocku gre za pomembne teme, povedane na preprost način, člani Thee Melomen pa imajo s tem že izkušnje, saj so vsi igrali v prenekaterih punkrockovskih, garažnih zasedbah. V nekem članku sem zasledil, da tovrstne bende, ki jim ni do kompromitiranja glasbe s širokim okusom in ostajajo zvesti svojim koreninam ter se jim zvečine jebe za mnenja drugih, imenujejo “zatajena scena”. S tem se lahko poistovetimo tudi pri nas in še marsikje; s takih “zatajenih scen” prihaja praviloma trda, karizmatična glasba in tudi plošča Thee Melomen, ki ustvarjajo v angleščini, sodijo v to kategorijo. Predhodnik pričujoče plošče je bil mini-album, EP Chinatown, kritiki pa v povezavi z njihovo glasbo omenjajo imena, kot so Ramones, Sonic Youth in New York Dolls. To samo po sebi ne bi bilo noč posebnega, saj je bilo vedno precej “novih Dylanov”, vendar velja ugotovitev iz predzadnjega stavka, namreč da Melomeni v obrazec ostrega rocka vnašajo svežino, ki je lahko lastna le veteranom brez želje po vedno vnovičnem samodokazovanju. Pomembna je glasba in fokus je na pesmi, ne na tem, kaj se bo nato s to pesmijo zgodilo. Disappear, Freight Train, Pills ‘n’ Thrills, Hype, Secret Double Agent Girl, Levitation … Medtem ko je Disappear precej naravnost ubrana rockovska udarnica, je Freight Train nosilka korenin, od bluesovskih orglic v uvodu in ozadju pesmi, do nekolikanj countrybluesovske udarnosti, ki pa na sebi nosi rife rocka petdesetih in težo panka. Naprej ne bom pravil, glasba Thee Melomen vam je na voljo za poslušanje. Njihova angleška besedila slonijo na klasičnih temah, ki rokenrol napajajo že od začetka, vendar to klasiko nadgradijo s svojo “držo” badassov, ki pa jim ni vseeno, kaj se dogaja okrog njih; ne gre zgolj za rohnenje nad vsakdanjostjo ali o njej, z intimo, ki je lastna rocku, ampak za način tega rohnenja; Melomenom namreč ni do tega, da bi vili pesti in/ali britvice, jim je pa do tega, da bi to, kar hočejo povedati, povedali po svoje, s spoštovanjem do izročila, a kljub temu z nekolikšnjo distanco, ki bi ji rekli “lasten aspekt”, umetniški izraz, ali, ker rokerjem za take epitetone ponavadi bolj ali manj dol visi, “tisto, kar pride iz kitare”.

IMG_2602-Edit-Edit-Edit.jpg

Foto: Josip Bolonić
Advertisements

Leave a Reply

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.