Piše: Matej Krajnc

Kulturni center Maribor, zbirka Frontier (133), 2019

Rdeča Kapica je našla pot domov. Ali: Rdeča Kapica je našla pot domov? Je to sploh vprašalni stavek? So rokerji, ki so svojčas uglasbili to pesem za projekt Rokerji pojejo pesnike 2015, še prisotni? So najlepše pesmi že napisane? Moramo sploh odgovoriti na vse to?

Ne. Dovolj je že, da preberemo pričujočo pesniško zbirko. Spremno besedo je napisala Ana Porenta, naslovnico je narisala Laura Ličer. Toliko o tehnikalijah. Zbirka je nastajala dolgo časa, pesmi so zorele v posamičnih objavah in oblikah, zdaj pa, zbrane, zahtevajo zbranost, razmislek in kontemplacijo, če še malce stopnjujemo razsežnosti, ki nam jih ponuja. Če, ki stoji na čelu teh pesmi, postaja jasnejši z vsako prebrano pesmijo. Vsaka nam pušča to ali ono pot. Kaj, če bi šli po tej? Kaj, če po oni drugi? Kaj pa, če je ključ do skrivnosti pričujoče poezije dejansko pot Rdeče Kapice, samo ena, a taka, na kateri nikoli ne vemo, kaj bo … Nanjo se podamo radovedni, v pričakovanju, na cilj pridemo zrelejši. V treh obsežnih razdelkih, vsak ima svoj “Če”, srečamo tako strogobivanjske kot grenko in satiričnoangažirane pesmi; vmes se, kot nekakšna rdeča nit, razvrščajo (večkrat tudi čisto kratke) pesmi intimnega Če, ki pri avtorici niso več vprašanje. Njene pesmi, tako proste kot strogo urejene v kitice in rime, ne pripovedujejo, ampak v tistih bivanjskih in intimnih trenutkih izdihavajo/šepečejo, v angažiranih pa zdaj odrenčijo, zdaj odpičijo svoj namen.

Naslov (in poezija Sare Špelec) nas primora vprašati se, ali ima poezija zares ključ do skrivnosti same sebe? Ali se odklene skozi absorbcijo? Zgodovina pokaže, da redko … ali pa pogosto, kakršne vrste bralka/bralec pač ste. In če nas poezija primora na taka vprašanja, pomeni, da ni zgolj ena izmed kapljic v morju “poezij”, ki prihajajo med nas v knjigah, a jih odložimo in ne vemo, kam bi z njimi, pač pa tista kapljica, ki na koncu izvrta prislovično luknjo v kamen. Srečevanje s poezijo Sare Špelec tudi nam pusti kapljati. Kar je seveda dobro; kar je tudi porok, da se bomo s to poezijo še srečevali. Za začetek med temi platnicami, nato pa tudi v živo. Če se pridružijo še rokerji, toliko bolje.