Piše: Matej Krajnc
Fire Records, 2018
Lemonheadsi in z njimi seveda Evan Dando so po desetih letih spet tu, tokrat z drugim delom “verzij”, predelav pesmi drugih, s čemer so uspešno začeli na predhodniku Varshons (2008) – ste slišali izvedbo Cohenove Hey, That’s No Way To Say Goodbye z vokalno gostjo Liv Tyler ali van Zandtovo Waitin’ Around To Die? – pa tudi na prejšnjih albumih so vedno znali izbrati kak biserček od drugod in ga posvojiti, spomnite se denimo Amazing Grace. Pričujoča plošča se začne z I Can’t Forget z repertorja Yo La Tengo, med drugimi pa se lotijo pesmi Nicka Cava (Straight To You), NRBQ (Magnet), Lucinde Williams (Abandoned) in, čisto na koncu, Eaglesov – Take It Easy. Za alt-rokerje (ali indie-rokerje), kot so jih označili, s tendenco k grungevskemu robantenju, je repertoar raznolik, pravzaprav precej pester in morda ni čudno, da so na prvi strani kot peto pesem objavili tudi svojo izvedbo ene najboljših pesmi Johna Prinea Speed Of The Sound Of Loneliness; točneje, odigral jo je kar sam Dando. Priznam, da me je, ko sem ploščo, katere ovitek diši po bananah, dal na gramofon, najbolj zanimala prav ta predelava. Lemonheadsi želijo ostati zvesti duho(vo)m izvirnikov, kar se sliši v Straight To You ali Take It Easy; v slednji značilnosti country-rocka Eaglesov kar butnejo v poslušalca, a Lemonheads so vendarle, ne pozabite, svoja kategorija, in to se sliši – morda obdržijo osnovno štimungo izvirnika, tudi uvodni kitarski solo in osnovni drive, a celotna izvedba je manj sladka; nož za mazanje se spremeni v nož za rezanje kruha. Uspe jim tudi obdržati in še nekoliko pošpičiti ostrino Abandoned; zatakne se pri Cavu, kjer jim temnega čutenja ljubezenske balade ne uspe zares nadgraditi, pa tudi Prineova pesem ostane zgolj poskus – ne doseže barskega obupa izvirnika in tudi ne ambientalnosti izvedbe Nanci Griffith.
Morda je zdaj čas za novi avtorski album zasedbe; Evan Dando zveni kot nekdo, ki mu je uspelo napolniti baterije. Če bo čakal še deset let in potem posnel Varshons III, bomo začudeni. Ne moremo pa zares kritizirati, zgodi naj se njegova volja, Lemonheads imajo navsezadnje dobro diskografsko kritje.