Katja Košir: Socialni odnosi v šoli

Piše: Vlasta Črčinovič Krofič

Katja Košir: Socialni odnosi v šoli

Kulturni center Maribor, 2013. – ( zbirka Frontier: 076)

Dr. Katja Košir je izredna profesorica za področje psihologije na Pedagoški fakulteti UM, na oddelku za temeljne pedagoške predmete. Pri Subkulturnem azilu, zavodu za umetniško produkcijo in založništvo, je z letnico 2013 na 144 straneh izšla njena znanstvena monografija z naslovom Socialni odnosi v šoli. Recenzijo sta napisala dr. Sonja Pečjak in dr. Norbert Jaušovec. Za oblikovanje naslovnice, besedila in prelom so poskrbeli pri podjetju Štrakl d.o.o., Sv. Trojica. Knjiga je sofinancirana iz sredstev ARRS.

V Socialnih odnosih v šoli je avtorica celostno predstavila področje socialnih odnosov, ki jih učenci vzpostavljajo v šoli. Znanstvena monografija je razdeljena na tri dele, in sicer:

  • Socialni in učni vidiki pri učencih: teoretska izhodišča
  • Vrstniški odnosi
  • Odnosi z učitelji.

Na koncu vsakega posamičnega sklopa sledi bogat popis aktualnih virov, ki so lahko podlaga za poglobljen študij obravnavanih vsebin.

Katja Košir, Socialni odnosi v šoli, zbirka Frontier, 2013

V prvem delu: Socialni in učni vidiki pri učencih avtorica obravnava prepletenost socialnih in učnih spremenljivk. Šola oziroma razred ni le prostor za usvajanje učne snovi, temveč tudi prostor za učenje socialnega vedenja, saj se učenec uči o sebi in o svojem položaju v statusni hierarhiji. V tem prostoru otrok/mladostnik stopa v odnose z drugimi učenci, z njimi tekmuje, se povezuje, sklepa prijateljstva. Šolsko okolje zagotavlja pogostost stikov in daje možnosti ter priložnosti zadovoljevanja potreb po pripadnosti. Socialni odnosi določajo kvaliteto življenja in so izjemno pomembni za učenčevo dobro počutje.

Avtorica je poudarila, da je treba učne in socialne spremenljivke proučevati skupaj. Teorija samoodločanjapredpostavlja, da je posameznikova motivacija v veliki meri odvisna od njegove zaznave kontrole nad lastnim okoljem. Ljudje imamo potrebo po avtonomnosti in vključevanju v določene dejavnosti, ker sami tako hočemo.

Za teoretska izhodišča je zanimiva potreba po pripadnosti. Ljudje imamo gon po oblikovanju minimalne količine trajnih, pozitivnih in pomembnih medsebojnih odnosov. Z navedenim se povezujejo pozitivne emocije (sreča, zadovoljstvo) in negativne (tesnobnost, depresivnost, ljubosumnost, žalovanje) v primeru odsotnosti, izgubljenosti ali ogroženosti socialnih odnosov.

V drugem, najobsežnejšem delu – Vrstniški odnosi – avtorica obravnava odnose z vrstniki z zgodovinskega vidika, pozitivne in negativne vplive vrstniških odnosov, mere vrstniških odnosov, medvrstniško nasilje, pomoč učencem s težavami v vrstniških odnosih.

Senzibilen učitelj sam prepoznava določene vidike socialnega vedenja v šoli. Za zanesljivejšo prepoznavo odnosov med učenci v razredu so se razvile in se uporabljajo različne tehnike: sociometrična preizkušnja, samoocena učenca. Pri uporabi teh tehnik se pojavi vprašanje etičnega vidika. Meritve se izvajajo s pomočjo vprašalnikov, ki niso anonimni. Zato zahteva ta oblika veščega in strokovno usposobljenega izvajalca. Iz dobljenih rezultatov ni mogoče z gotovostjo sklepati, da je naš učenec priljubljen, prezrt, kontroverzen, morda celo zavrnjen niti kako ga zaznavajo vrstniki niti kako jih on zaznava. Zavedati se moramo, da sociometrični položaj ne pomeni trajne značilnosti posameznika in ni odraz njegovih vedenjskih in osebnostnih značilnosti. Rezultate tovrstnih raziskav je treba tenkočutno in kritično obravnavati ter za temeljitejšo analizo odnosov v posameznem razredu izdelati še sociometriko in sociogram.

Nadaljnje možnosti raziskovanja nudijo tehnike imenovanja vrstnikov z vidika njihove priljubljenosti, učne uspešnosti, neprimernega vedenja; in še merjenje prijateljskih odnosov glede na število prijateljev, kvalitete odnosov med njimi, socialna omrežja, socialna sprejetost, pojmovanje o sebi.

Ugotovljena je korelacija med pozitivnimi vrstniškimi odnosi in ugodnejšimi učnimi izidi … medvrstniški odnosi so na eni strani lahko vir veselja, podpore in zadovoljstva v šoli in na drugi vir velike stiske v primerih medvrstniškega nasilja in ustrahovanja. Avtorica v raziskavi obravnava oblike medvrstniškega nasilja, teorije, ki jih pojasnjujejo, udeležence medvrstniškega nasilja, njihove psihološke značilnosti, merjenje medvrstniškega nasilja, pomoč učencem s težavami v vrstniških odnosih.

Stiske učencev ne smemo podcenjevati. S treningom socialnih veščin, z delom v vrstniški skupini, z vrstniško mediacijo omogočimo socialno oporo obema stranema, tistim, ki so žrtve, in nasilnim učencem.

V tretjem delu so obravnavani odnosi z učitelji. Predstavljene so ključne smernice in modeli v raziskovanju odnosov med učitelji in učenci. Izpostavljen je pomen podpornega odnosa, način ocenjevanja odnosov z učitelji in vrstniki in pomen odnosov z učitelji v različnih obdobjih šolanja. Zelo pomembne so komunikacijske veščine učitelja in njihova pravilna uporaba vse od aktivnega poslušanja, parafriziranja, torej reflektiranja učenčevega sporočila z lastnimi besedami, spretnost posredovanja povratnih informacij, TI in JAZ sporočila.

Znanstvena monografija Katje Košir: Socialni odnosi v šoli je namenjena predvsem strokovnim delavcem, ki imajo stike z učenci in adolescenti. Zanimiva je lahko tudi za starše in vzgojitelje otrok, ki se z obravnavano tematiko ne ukvarjajo poklicno. Tem lahko delo služi kot napotek za razumevanje stisk, morda tudi travm, ki jih doživljajo šolajoči se otroci in mladostniki v stikih z vrstniki, torej v medvrstniških odnosih ter v stikih z učitelji.

Leave a Reply

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.