Piše: Matej Krajnc

Foto: MK

The Complete Unknowns so nastali pred več kot desetletjem v skupni želji po poustvarjanju pesmi ameriškega barda in Nobelovega nagrajenca za literaturo Boba Dylana. Zasedbo sta ustanovila kantavtor Michael Weiskopf in kitarist Randolph Hudson III., na nocojšnjem koncertu (12. 4.) v jazz klubu ljubljanskega gradu pa je zaradi odsotnosti izvirnega bobnarja k zasedbi, kjer sicer igrajo in pojejo še pevka Lauren Matzen, kitarist Klyph Black, klaviaturist Stuart Sherman in basist Taka Shimitzu, prisedel gostujoči bobnar Enos Kugler. The Complete Unknowns po besedah Michaela Weiskopfa, ki je tokrat v Ljubljani tretjič in je v torek v skrčeni zasedbi nastopil v ljubljanskem Prulčku, te dni pa tudi na Radiu Slovenija, niso tipičen “tribute” bend, saj Dylana igrajo po svoje, premorejo pa širok nabor njegovih pesmi iz vseh obdobij in tudi vloge so razdeljene, saj, kot denimo v zasedbi The Band, vsak poje svoj del izbranega nabora. To prispeva k zanimivi variabilnosti izvedbe, saj se “glava” zasedbe Weiskopf  tako poleg pevske vloge in vloge ritem kitarista znajde tudi v vlogah orgličarja in spremljevalnega pevca. Zasedba tudi ne izvaja Dylanovih pesmi konceptualno, pač pa “po občutku”; Weiskopf je povedal, da je izbor pesmi za nastop vedno najtežja naloga, saj je Dylanov opus kakovosten in tudi količinsko izjemno bogat.

Foto: MK

Tako smo pevko Lauren Matzen lahko slišali v pesmi Changing of the Guard, ki jo je Dylan objavil kot uvodno na plošči Street-Legal leta 1978, izvajala pa med drugimi tudi Patti Smith, kitarist Hudson je med drugim poustvaril hendrixovski trenutek v All Along the Watchtower, Klypha Blacka pa smo lahko slišali med drugim v morda nekolikanj manj splošno znani Dylanovi pesmi Silvio iz leta 1988 (album Down in the Groove), drugi del programa (po kratkem premoru) pa je krstil z izvedbo Highway 61 Revisited. Klaviaturist zasedbe Sherman je poskrbel za enega najbolj posrečenih trenutkov koncerta, ko je po kratkem uvodu, v katerem je duhovito naslovil trenutno politično situacijo v ZDA in “preroka Trumpa” (vemo, da je Weiskopf kritik trenutne ameriške oblasti, kar pove tudi v pesmih na svojih solističnih ploščah), izvedel pesem Everything Is Broken, Dylanovo apokaliptično umetnino, ki jo je ta objavil pred tridesetimi leti na albumu Oh Mercy.

Izdatna doza Nobelovca v zanimivih interpretacijah tistih, ki jim ni vseeno – tako bi lahko v nekaj besedah strnili nocojšnji koncert. Zadovoljni z odzivom občinstva in tudi sicer s toplim sprejemom v Sloveniji se bodo The Complete Unknowns bržčas kdaj še ustavili v naših krajih, svetovna politika pa bo očitno še nekaj časa skrbela za to, da politična satira ne bo izumrla. In kdo jo je znal bolje spreminjati v literaturo kot Dylan!?