Piše: Matej Krajnc

Celjsko literarno društvo, 2019, spremna beseda: Justina Strašek

Pred nami so zbrani skeči, igre in humoreske Amalije Jelke Škrobar (1940-2019), ki smo jo posebej dobro poznali člani Celjskega literarnega društva, kjer je sodelovala od samega začetka v letu 2001, njeno ime pa ne bo neznano tudi številnim ljubiteljem amaterskih gledališč in gledaliških skupin širom države, saj so bila njena dela napisana za oder, za zabavo in v razmislek gledalcem in poslušalcem, zbrana v pričujoči knjigi pa tvorijo zavidljiv opus, ki ga bo vredno vedno znova vzeti v roke. Spremno besedo h knjigi je napisala Justina Strašek, Jelkina tesna prijateljica in sodelavka; članom CLDja so ostali t. i. skeči z Jelko in Stino, ki stojijo na čelu pričujoče knjige, v najbolj živem spominu, ker smo jim lahko večkrat bili priča tudi na internih srečanjih društva.

Otroštvo Jelke Škrobar je bilo vse prej kot idilično; njeno trpko zgodbo iz otroških let lahko preberete v njenem prvencu Imela sem temen in hladen dom, napisala pa je še eno avtobiografsko knjigo, Navihani in zaljubljeni. Pričujoča dramska dela tako tvorijo avtorsko knjižno trilogijo Jelke Škrobar; medtem ko v prvih dveh prevladuje avtobiografski ton, kjer kljub težkim spominom ne umanjka optimizma in vedrine, je pričujoča knjiga dramskih tekstov polna živega, ljudskega humorja, ki pride najbolj do izraza prav v skečih in v polni meri nato seveda zaživi v igrani obliki, na odru. Odtod tudi naslov knjige. Njeni skeči so vsakdanjost v najbolj žlahtni obliki, vsaka situacija si zasluži zapis in obdelavo, vsaka ima svoje posebne humorne značilnosti, in knjiga je tudi tako urejena: na čelu so Skeči, nato Igre, za njimi Humoreske in nato še dva dodatka s spremno besedo in kratkim življenjepisom avtorice. Statistika: 35 skečev, 4 igre in 20 humoresk.

Z Jelko sva se poznala od leta 2002, ko sem se pridružil Celjskemu literarnemu društvu, pozneje pa sva sodelovala pri urejanju njene pripovedi Navihani in zaljubljeni. Ob listanju pričujoče knjige sem se spet spomnil na številne literarne večere v društvu in mnoga gostovanja, na katerih smo skupaj brali in izvajali svoja dela. Pričujoča knjiga je z aspekta njenega življenja na odru in z odrom njeno najbolj monumentalno življenjsko delo, obe pripovedni knjigi pa ob tem opusu stojita kot neke vrste “bookenda”; da lažje razumemo, kako je živela, preživela in kaj jo je pravzaprav gnalo k pisanju. Spodobi se dodati, da bo uradna predstavitev knjige, ki jo je uredil in oblikoval predsednik CLD Bojan Ekselenski, danes, 24. 4. ob 18.00, v celjski Kulturnici, na njeni hrbtni strani pa izpod peresa dr. Zorana Pevca, prvega predsednika društva, najdemo zelo strnjen in jedrnat portret avtorice in njenega dela: “Za njeno delo je značilno predvsem to, da zna s pristnim, klenim in narečno navdahnjenim slovenskim jezikom popestriti svoje humorne igre in tudi krajše skeče. Pri tem je izvirna in zabavna, ne le v pisanem jeziku, temveč svoje delo predstavlja tudi kot amaterska igralka; verjetno se zna prav zato še bolj približati ne le navadnemu, temveč tudi zahtevnejšemu bralcu in poslušalcu. Zato in zaradi izjemnega posluha do sočloveka, je s svojo skromnostjo ter obenem nadarjenostjo za humor uspešno soustvarjala dejavnost Celjskega literarnega društva.” 

Igre in skeči Jelke Škrobar ostajajo aktualni in tudi angažirani. O tem pričajo že naslovi, denimo Ministru je spodletelo, Samski dom, Predvolilna seja poslancev, Poiščiva drugo mamo ali Ljubezen na oglas, saj se osnovna nrav ljudi (in družbe) ne spreminja, čemur smo priča vsak dan znova. Jelkin odnos do sveta in njen način podajanja značajev v teh tekstih pa govorita še drugo zgodbo. Obrnite list, vam jo bo kar sama povedala.