Ko na vlaku, v parku ali v čakalnici pri zobozdravniku vidimo nekoga s knjigo, ki smo jo nekoč morda prebirali tudi sami, se med nami in lastnikom knjige v hipu vzpostavi nevidna vez. Ni namreč samo knjiga tista, ki jo njen bralec umesti v določen prostor, ampak tudi knjiga sama soustvarja in določa določena medčloveška in prostorska razmerja.  Če gre za elektronsko knjigo oziroma za računalnik, tablico ali pametni telefon, je seveda težje določiti, kaj lastnik naprave bere (in ali sploh bere). V zraku ostane vprašanje. Toda prav nezanesljivost odgovora svojstveno določa podobo potencialnega bralca in njegovega »bralnega ozadja«.

Fotograf Boštjan Lah na razstavi v Likovnem razstavišču  takšne in podobne interakcije med bralcem ali skupino bralcev in okoljem odlično ujame z izrazito likovno občutljivostjo in nevsiljivo prisotnostjo, ki dela podobe na njegovih črnobelih fotografijah pod skupnim naslovom Branja avtentične, spontane in žive. Razmerja med temo in svetlobo, ki med drugim asociirajo tudi na neskončnost pomenskih odtenkov črnih črk na beli knjižni podlagi, tankočutno povezujejo pomensko in vizualno plat. Fotografije, ki se pojavijo tudi v knjižnih vitrinah Knjižnega razstavišča UKM, pa knjižno in likovno razstavišče združujeta v celoto in medsebojno dopolnjevanje.

Borut Gombač