Oblaki sivi, beli črni.
So prekrili modro nebo.
Od zadaj se dani.
Hlad, hladi prestrašena drevesa,
ki iščejo zavetje pred nevihto.
Rjavkaste hiše,
z molitvijo prosijo, naj toča
ne prebije njihov streh, oken
in vrat.
Nevihta se pripravlja.
Nihče ne ve kaj se bo zgodilo.
Ta misterij ostaja.
Vedno, ko se oblaki temni zbero
se strah v kosteh nakopiči,
če tudi nočete priznati.
Prav počasi se pripravlja,
tista huda ura,
ki bo nad Lutnom
kaplje razpršila.
Počasi, prav počasi.
Bomo videli.