Piše: Matej Krajnc
Memphis Recording, 2018
Če bi radi imeli nekaj več iz Elvisovih zgodnjih filmskih let, pa vas ne moti, da se zgoščenke malce bolj nenavadno iztikajo iz embalaže, potem je tale zbirka kot ukrojena za vašo fonoteko. Če že imate vse dotične albume, posebne izdaje in izdaje iz zbirateljske zbirke FTD, potem lahko pričujočo zadevo kupite zaradi razkošne knjige. Kakor želite. Elvis je v petdesetih še upal, da mu bodo ponudili tudi kakšno zahtevnejšo vlogo; bil je precej razočaran, ko so njegov filmski prvenec Love Me Tender opremili s štirimi komadi, napisanimi posebej zanj, nekoliko bolj pa se je veselil izziva v filmih Jailhouse Rock in King Creole (1957 in 58), s katerima je tudi zaključil svojo predvojaško filmsko udejstvovanje. Čeprav sta premogla več pesmi kot prvenec, je v obeh igral nekoliko bolj marlonovsko-deanovsko vlogo … in izkazalo se je, da nikoli ne bo Brando ali Dean, a to pristašev njegove glasbe ni motilo, in še tisti, ki niso kaj dosti marali zanj, so bili mnenja, da gre za dve njegovi boljši vlogi. Ko se je vrnil iz vojske, ju z izjemo filmov Flaming Star, Wild In The Country in Viva Las Vegas (1960, 61 in 64) ni več presegel in Vegas je bržčas njegov najboljši lahkotnejši glasbeni film, v njem je najbolj sproščen in prepričljiv. Leta 1957 je posnel še film Loving You in kvartet Tender-Loving-Jailhouse-Creole je prinesel kar nekaj uspešnic, s katerimi je Elvis prišel na prvo mesto lestvic. Iz prvega je tja prišla naslovna pesem, iz drugega Teddy Bear, iz tretjega tudi naslovna in iz četrtega Hard Headed Woman. Zlasti zadnji dve sta obveljali – poleg pesmi Hound Dog – za najbolj hardrockerski uspešnici njegovega zgodnjega obdobja in česa tršega ni nikoli več spravil na prvo mesto lestvic. Še pel je pozneje redkokdaj tako umazano, z izjemo let 1967, 1968 in 1969, ko je z nekaj singli in posnetki (Guitar Man, Big Boss Man, Clean Up Your Own Backyard …), TV-oddajo in snemanji v Memphisu pravzaprav zaključil z resnim rockovskim delom – pozneje je sicer še posnel nekaj dobrih tovrstnih pesmi, zlasti Burning Love, T-R-O-U-B-L-E in Promised Land, a slišalo se je, da je s srcem drugje, v orkestriranih power baladah, ki jih že od leta 1972 po prvi objavljeni izvedbi An American Trilogy pravzaprav ni več zmogel zapeti, kot bi se spodobilo, tudi pri Why Me Lord in Hurt je bolj kot na subtilnost šel na šus, over the top, a Tom Jones ni bil, pa še on sredi sedemdesetih nekako ni bil več zares prepričljiv.
A tile štirje prvi filmi so simpatični, kar je včasih težko reči za filme, ki jih je snemal v drugi polovici šestdesetih (z izjemami), in poleg velikih uspešnic je bilo v njih kar nekaj znamenitih biserčkov, ki so se prijeli do današnjih dni in ostali svetlo zapisani v Elvisovi zapuščini: Baby I Don’t Care, Young And Beautiful, Trouble, Treat Me Nice, King Creole, Dixieland Rock, Mean Woman Blues … Izvajali so jih mnogi, od Buddyja Hollyja, Jerryja Leeja Lewisa in Roya Orbisona do naših Ota Pestnerja, Rok’n’Banda in tudi zgorajpodpisanega. V pričujoči zbirki ne dobite zgolj vseh studijskih master posnetkov, ki so se znašli v teh filmih, pač pa tudi “auttejke”, neposrečene poskuse, alternativne različice. Glasbena podoba teh filmov je tako precej popolna. Zanimivo je, da so že pri drugem filmu uvedli t. i. “Elvisov soundtrack”, čeprav je takisto zanimivo, da glasba iz filmov Love Me Tender in Jailhouse Rock ni izšla na albumu, zgolj na EPjih, čeprav bi lahko storili kot z Loving You – filmskim pesmim bi dodali studijske, to so tudi pozneje pogosto počeli. A pesmi z EPjev Love Me Tender in Jailhouse Rock so na albumu izvirno izšle zgolj v kompilacijski obliki. Album z glasbo iz filma King Creole je sicer izšel samostojno, vendar je bil silno kratek; tudi to se je ponavljalo pozneje v šestdesetih. A o tem kdaj drugič. Tecite zdaj vendar na Amazon po tole kolekcijo!