NA OVINKU REKE (4. 6. 1983) (iz pesnitve OJSTRICA)

ojstrica je zdaj bolj topa in zapestna ura je
zdrobljena in planinski vestnik odpovedan
in ko se dvignem s kavča sem pravzaprav

precej daleč in tudi sobota ni in žarni grobovi
so zdaj zaščiteni z geslom sprašujem se koga
čakam vsakič ko grem po nabrežju in kdo mi

pride nasproti in takole pomaha in nato izgine
med racami in kamenjem stopnice prezre stopnice
prezre in voda se dvigne da bi bolje videla a

siva mrena je prerasla sprehajališče in kolesarji
švigajo mimo zgolj teoretično in upokojenci se
ne smehljajo več tudi oni vidijo plašč tudi oni

vidijo čapljo ki zapoje z glasom vicky leandros
après toi je ne pourrai plus vivre non plus vivre
qu’en souvenir de toi in potem tudi čapljo

prekrijejo race kot se to mora zgoditi in na
ovinku reke se kolodvor zgolj prislovično nasmehne
in slišim pridem pridem a klice prevpijejo vlaki

dolgi vlaki kamniti vlaki vlaki v sepii pop-art
vlaki mrtvoudni vlaki lokomotive na pol droga
kretničarji z naduho vlaki ki podpisujejo peticije

za drugi tir v žalec in velenje vlaki ki mahajo
vlaki ki so ostali pred kolodvorsko blagajno ker
upajo na dodatek vlaki ki so jih požrli termiti

obsedeni vlaki vlaki s sličicami iz muppet showa in
nekateri pavšalni vlaki ki ponavadi končajo v reki
tablica se dvigne in odpravnik klima crvenom kapom

in spet smo na ovinku reke kjer vanjo padajo kosi
obzidja ki ne morejo na pot ki so obsojeni na kamen
ki imajo zgolj še velike oči

Matej Krajnc

Advertisements

Leave a Reply

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.