Piše: Matej Krajnc
Helidon 2019 (izvirna izdaja Helidon 1987)
“Slovenija, najlepša si dežela, / čarobn svet na sred teh gurá …” Leta 1986 smo, kot vsako leto, gledali Veselo jesen, z njo pa Ota in Naceta; oba sta takrat bila na vrhuncu igre: Oto je izdal album Mama Tereza z uspešnicami, ki jih je nabral v prvi polovici osemdesetih, Nace pa je imel za sabo dva albuma z bero radijskih in festivalskih uspešnic, med njimi Pompetovo Suzano, ki jo je leta 1986 zapel na “neuradni” Slovenski popevki; ta je takrat sicer že odšla s festivalskega prizorišča, a tistega leta so naredili večer popevk, tako vmes. Povrhu sta z Otom že leta 1984 pela Rodoškovo Mamo, eno največjih radijskih uspešnic osemdesetih. Za nov duet med Glasovoma slovenske scene je bila Vesela jesen logičen korak, seveda pa tudi pesem, ki mora pri poslušalcih pustiti močan vtis – tokrat o rodni grudi. Pestnerjeva melodija in besedilo Ivana Sivca nista puščala dvoma – Oto in Nace sta pobrala zlati klopotec. Naslednji logičen korak je bila skupna plošča: nosilna pesem bo seveda festivalska, potem pa si bosta nekaj razdelila, nekaj pa zapela skupaj. Rdeča nit: slovenska dežela, pesmi za mamo in nekaj splošnoljubezenske tematike. Poleg naslovne pesmi, ki je izšla tudi na mali plošči z Mamo na hrbtni strani, je bila uspešnica tudi skupna pesem Hvalnica dnevu, protagonista pa sta imela tudi solistične uspešnice: Oto Sončne Havaje in Spominčice (ki jih je pozneje na skupni kaseti s Heleno Blagne pel tudi Nace), Nace pa je zapel še dve pesmi za mamo: Daleč od doma in Mati, hvala ti. Kot uvod sta protagonista zapela Otovo pesem Mati, zemlja slovenska, kar je z naslovno, ki je bila uvrščena na konec plošče, pustilo še večji vtis tematskega albuma.
Razen posameznih pesmi na kompilacijah plošča Slovenija, najlepša si dežela, ki je izšla leta 1987 pri Helidonu z dvema različnima naslovnicama (za LP in kaseto), ni nikoli v celoti izšla na zgoščenki. A nikoli ne smemo reči nikoli in založba Helidon je na police ravnokar poslala ponatis plošče z nekaj dodatki: že omenjeno Rodoškovo Mamo in nekaj Otovimi solističnimi pesmimi: Mary Ann in Señorita sta že izšli na ponatisu albuma Mama Tereza, preostale tri pesmi pa so iz Otovega zgodnjega obdobja sedemdesetih – priredba uspešnice Toma Jonesa She’s A Lady (Dama), pa popevki Imel sem jo rad in Ostal sem sam; prvi dve sta z male plošče, ki je leta 1971 izšla pri Helidonu.
Ena ključnih pop plošč druge polovice osemdesetih, ko so pesmi s tematiko domovine in mame, z njimi pa vse večji zagon harmonike v pop glasbi (Rendez-vous, Marijan Smode, Don Juan, Agropop, Big ben) in vpliv popa v narodnozabavni glasbi (Henček) začele spreminjati podobo naše pop scene, je zdaj arhivirana na mediju za prihodnje rodove. Oba, tako Pestner kot Junkar, sta tudi v devetdesetih še nizala uspešnice, pričujoča plošča pa je njuno osrednje skupno delo.
