CVETKA HOJNIK – THE DARK SIDE OF THE MOON

piše Mario Berdič Codella

CVETKA HOJNIK V CANKARJEVEM DOMU

Mag. Cvetka Hojnik predstavlja na tokratni razstavi v Cankarjevem domu najnovejši simbolno strukturalistični ciklus The Dark Side of the Moon ali Temna stran meseca, ki ga precedenčno posveča nekemu dogodku, točneje 50. obletnici prvega človekovega pristanka na Luni, tematsko ustrezajoč njeni trenutni slogovni in koloristični usmeritvi. Brez dvoma pomeni Cvetka Hojnik na izjemno raznoliki slovenski umetniški sceni svojevrstno zanimivost, saj na specifičen način združuje izkušnje iz področja tekstilnega oblikovanja s klasičnim likovnim ustvarjanjem, pri čemer raziskuje zmeraj drugačne tehnike in materiale, s katerimi dosega samosvoje, asociativno abstraktno in koloristično ekspresivno, četudi po večini nekromatično učinkovanje likovne celote z bogato simbolično pripovednostjo v prevladujoče geometrijsko stiliziranem oblikotvorju na pragu minimalizma. V zgodnjem obdobju ustvarja likovna dela izključno z najrazličnejšimi tkaninami, zunaj okvirov klasičnih tabelnih formatov, kot neke vrste koloristično pestrega patchworka, neredko v obliki draperij, pogosto zavzemajoč velike stenske površine in marsikdaj tudi talne, kasneje pa odkriva različne možnosti kombiniranja tabelnega slikarstva v tehnikah akrila ali olja z uporabo tekstilnih aplikacij različnih tekstur in debelin, neredko posredujoč informelovski vtis, pri čemer v najnovejšem obdobju pritrja na slikovno površino tudi posamezne sfere (npr. kroglasto prepletene žice), v smislu asemblaža.

HOJNIK
CVETKA HOJNIK – DARK SIDE OF THE MOON, foto arhiv umetnice, 2019

Izhodiščna likovna objekta Cvetke Hojnik sta kvadrat in krog, ki predstavljata sintaktično osnovo likovne pripovedi, prehajajoč iz enega platnenega nosilca na drugi. Kvadrat s pravokotniško izpeljavo, pogosto na podlagi zlatega reza, predstavlja v pitagorejskem nauku, izhajajočem še iz predhelenističnih izročil, simbol tetrade, torej štirih filozofskih elementov, ki imajo vsak svoje število s skupnim nazivom quaternarius: zemlja 4, voda 3, zrak 2 in ogenj 1. Aritmetična vsota prvih štirih števil je število 10, dekada, simbol univerzalnega znanja, popolnosti in božanskosti, ki se odraža tudi v umetničinih spiralah, simbolih življenja, plodnosti in večno dopolnjujočega se kromosomskega heliksa (Fibonaccijevo zaporedje oziroma zlati rez). Krog predstavlja orbis mundi, torej vesolje in duhovno dimenzijo, trikotnik pa dopolnjuje kvadrat v smislu popolnosti, prav tako v skladu s pitagorejsko simboliko (predstavljajmo si quaternarius v obliki trikotnika z osnovo 4 in vrhom 1). Nenazadnje lahko na posameznih, še posebej najnovejših slikah Cvetke Hojnik zasledimo skorajda do kvadratnega roba nosilcev včrtane krožnice, kot bi šlo za aluzijo na kvadraturo kroga, simbola alkimističnega opus magnuma (lapis philosophorum ali kamen modrosti). Prodor v prostor predstavljajo najnovejše, že omenjene sfere ali krogle, ki se lahko iz slikovne površine “odkotalijo” tudi na tla, pri čemer zbujajo žični prepleti asociacije na večdimenzionalno prostorsko vozlanje kozmičnih strun na nivoju Planckove konstante.

Umetniška dela Cvetke Hojnik, navkljub vtisu puristične platonske jasnosti, zahtevajo obsežne predpriprave, saj je treba na številnih skicah, poleg opredelitve kompozicije in proporcev, določiti tudi različne materiale in izbrati barve, upoštevaje hkrati umestitev v specifičen galerijski ambient, pri čemer pomeni vsaka razstava nov postavitveni izziv, tako za avtorico kot za opazovalca, saj ga dela iz zmeraj drugačnega vidika motivirajo k meditaciji o prepletanju življenja in smrti, o součinkovanju reda / smotrnosti in kaosa / naključja, o manifestacijah podzavesti skozi zavest in ne nazadnje, ali ni kozmogonija morda resnično posledica teogonije.

 

Mario Berdič, lik. kritik,

 

Cvetka Hojnik je rojena v Murski Soboti. Po končani gimnaziji v Murski Soboti je diplomirala na Naravoslovno tehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, Oddelek za tekstilstvo, študijski program oblikovanja tekstilij in oblačil (mentor red. prof. Darko Slavec). Študij nadaljuje na ALUO v Ljubljani (prof. Gorenec, prof. Vogelnik). Z odlično ocenjeno nalogo En Soph – Asemblaži in teksturiranje skozi fraktale kabale pridobi na Šoli za slikanje in risanje naziv magistrica likovnih umetnosti. Pripravila je več kot 85 samostojnih razstav doma in v tujini ter sodelovala na številnih skupinskih razstavah in mednarodnih projektih. Skupaj s Ferijem Lainščkom je ustvarila likovno – pesniško zbirko Posončnice v štirih jezikih. Prav tako je izdala umetniške knjige Hologrami ljubezni, Ne bodi kot drugi, Sončna hiša ter Bližina na poezijo Ferija Lainščka in umetniške knjige po pesmih Enza di Grazie, Luciana Morandinija ter Mika Markarda. Za svoje ustvarjanje je prejela več nagrad in priznanj, med drugim tudi nagradi DLUM-a (Društva likovnih umetnikov Maribor) 2006 in 2014, posebno priznanje na razstavi Hommage Spacalu 2007, veliko odkupno nagrado na Ex Temporu Piran na temo Soline (2009), priznanje župana mag. Antona Balažeka za kulturne dosežke doma in v tujini (2013), letos pa je prejela Grand Prix za natečaj “Žene slikari” v Majdanpeku. Je članica Društva likovnih umetnikov Maribor, Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov, Avstrijskega društva likovnih umetnikov ter Društva mednarodnih svobodnih umetnikov. Živi in ustvarja v Lendavi. Leta 2013 je imela pregledno razstavo svojih del v Galeriji – Muzej Lendava. Ob tej priložnosti je izšla njena monografija.

 

 

Advertisements

Leave a Reply

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.