I.

Precej slab občutek je,
ko ti nekdo s prašičjim rilcem
in losovo mastjo na obrazu
sledi skoz mesto.
Dolgo že nisi bil doma.
Sorodniki te komaj prepoznajo.
Tvoja senca ni lahkotna.
Ampak sorodnike najbolj moti,
da si opustil
železničarsko izročilo družine
in da pustiš psihopatu,
da ti sledi skoz mesto.
Umetniška žilica
privablja čudake, pravijo.
Ti si prepričan,
da je kriva losova mast.

II.

Nekje si bral poročilo
o sedemnajstih devicah
na Kreti.
Tebe vabijo zgolj
na jadranske otoke.
Vožnje z ladjo
si ne moreš privoščiti.
Reven si.
Rakce jagaš.
Umetnost ti tu
ne more pomagati.

III.

Plišasti tiger
bi igral klarinet
in zahteva,
da mu plačaš učne ure.
Z interneta potegneš
nekaj videov
in si umiješ roke.
Novih Bennyjev Goodmanov
že ne bo v naši hiši, rečeš.
A tvoj tiger
bi rad bil Albin Rudan.
Plačaš mu glasbeno šolo.
Kupiš mu plošče Bennyja Goodmana.
Prepozno je.

IV.

Juno
se pred tvojimi očmi
prelevi v Naomi Judd.
Kaj lahko storiš?
Policija
ne pride v poštev.
Gasilci
potem ob novem letu težijo s koledarji.
Odrešenik te s stene
zgolj dobrohotno opazuje,
češ, kaj boš zdaj
s svobodno voljo?
Za hitro hrano
je prepozno.
Na hitro skuhaš testenine,
češ, to bo morda impresioniralo Naomi Judd.
A ona izgine v oblaku pare.
Drek,
pomisliš,
vendarle je bila Juno!

V.

Kavorka
je neozdravljiva.
Ne vem, če sem
prav zapisal,
a čeprav nikoli v življenju
nisem znal ukresati vžigalnika,
me zdaj ima.
Nikoli
nisem kadil.
Zdaj me ima.
Nikoli
nisem bil spolno nenasiten.
Zdaj me ima.
Nikoli
nisem ponoči zavijal,
ne z glasom ne v papir.
Zdaj me ima.
Kupil sem si pipo.
Kupil sem si umetne kocine
in nekaj malega vampirskih zob,
ki jih ob pustu dobiš v vsaki trafiki.
Okrog premoženja
imam ovit star tepih.
Preposlušal sem že vse
bluesovske plošče, ki se jih je dalo dobiti.
Kavorka,
nedvomno.
Še dobro,
da si žena
umiva glavo!