Piše: Melanija M. K. Lamerov

»Z. K.«

Vsak torek sem si vzel čas za najbolj pomemben šopek v celem tednu. Vanj sem vložil največ truda, ljubezni, tradicije in kreativnosti. Poleg najbolj kvalitetnih in najlepših cvetlic, ki so bile na razpolago tisti dan.

Spomnim se, ko mi je mami že kot otroku vsak torek skrbno naročevala, da se ji nikoli ne sme zgoditi, da bi pozabila na torkov šopek, ki ga je vsakič več ur skrbno izdelovala. Naša najpomembnejša stranka, je vedno rekla. Že dolgo let, sedem generacij, naša družina dela za družino Tillman. Vsakih deset let obnovimo pogodbo. Vsak torek v dopoldanskem času dostavimo bujen šopek iz najdražjih in najlepših cvetlic iz naše cvetličarne z vrtnarijo na isti naslov. Ko sem jo kdaj radovedno vprašal, kdo ga naroča, je skrila obraz, odmaknila pogled in odgovorila: »Ne vem, nihče ne ve. Nikoli ga še nismo videli, šopke vedno prevzame tajnica pri vhodu v stavbo. Zaradi njega sem imela preglavice, kadar nisem imela dovolj dobrih cvetlic, hkrati pa sva zaradi njega z očetom obdržala posel in preživela, ko so vsi drugi propadali, ko ni bilo denarja za rože.«

»Zander, mislim, da imamo problem,« je rekla Amelia, ko je vstopila v rastlinjak. Amelia je delala že za mojega dedka. Bila je edina poleg mene, ki je urejala in skrbela za vse rastline. »Kaj je narobe, Amelia?« sem preveril zaskrbljeno. »Za Nila gre … mislim, da ni sposoben iti na vožnjo,« je pojasnila. Zavzdihnil sem in pogledal na uro, čez deset minut bi moral iti v dostavo. Nil je bil naš voznik, naš dostavljavec, bil pa je tudi mlad študent in včasih ga je bilo potrebno vzeti v roke. Našel sem ga na dvorišču in ko me je zagledal, se je začel režati »Nil, kaj je s tabo, delovni dan je,« sem se razjezil. Nekaj je zamomljal nazaj, vidno opit. Prijel sem ga pod roko in ga odvlekel v pisarno. »Zaspi za par ur, bom tokrat jaz razvozil,« sem komentiral. »Zander, ne povej moji mami, prosim,« je še izustil in padel v spanec.

Kdaj se je že zgodilo, da sem moral prevzeti dostavo naročil, a nikoli v torek. Najprej je bil na vrsti najpomembnejši šopek. Pripeljal sem se na naslov, vzel šopek z začasno vazo v roke in vstopil v veliko poslovno stavbo v središču mesta. Ogledal sem si prostor in ljudi v njem. V oči mi je padel napis »KVT nepremičnine, prodaja, oddaja in svetovanje«. Do mene je stopila visoka mlada urejena ženska. »Tole pa jaz prevzamem,« je rekla in mi podpisala list, ki sem ga imel v rokah. »Vi ste pa novi?« je rekla z zanimanjem. Nasmehnil sem se in ji podal roko, se predstavil in dodal: »V bistvu nisem nov, jaz sem lastnik, voznik je imel manjše težavice.« »O, me veseli,« je prijazno odvrnila in mi iz rok vzela bogat šopek. Po vsem tem kar sem videl, me je še bolj zanimalo, kdo kupuje naše šopke, kdo je ta skrivnostna oseba.

En dan v tednu sem imel razgovore z nekaj študenti hortikulture za opravljanje prakse v cvetličarni z vrtnarijo. V mislih sem že izbral kandidata, vendar sem želel vsem štirim ponuditi možnost. Zadnji je bil na vrsti Jure. Takoj ko je vstopil v pisarno, me je med nogama zaščemelo. Bil je visok in širok v vseh pogledih, mlad, simpatičen in privlačen. Ko si je slekel bundo, je razkril mišice pod tanko majico. Ponudil mi je roko in sédel na stol pred mano. Malo sva poklepetala, a sva oba kar hitro ugotovila, da bova našla skupne interese kje drugje, izven prakse v rastlinjaku. Vstal sem in se naslonil na rob mize. »Jaz rad svoja semena polagam zelo globoko …« je omenil, vstal in me poljubil. Zagrabil me je z močnimi rokami in mi v nekaj potezah slekel vsa oblačila. Posedel me je na rob mize, si nadel kondom in se zarinil vame, globoko in čutno. »Všeč mi je tvoj ozek pas,« je šepnil, ko me je držal v bokih in me fukal. Vmes me je spretno vzel v usta. Hitro sva končala in se odpravila vsak svojim obveznostim naproti. »Mislim, da bi se lahko še bolj podrobno pogovorila, če imaš zvečer čas,« sem rekel, ko sem nase vlekel kavbojke. »Z veseljem,« je odgovoril, mi pomežiknil in zapustil pisarno.

Ob sedmih je potrkalo pri vhodnih vratih. Denali je pozorno dvignil glavo in Paco je že stal na hodniku. Jure je vstopil ves pohoten, pritisnil me je ob steno in me strastno poljubil. »Zelo praktično,« je komentiral, ker sem imel na sebi le razvlečen spodnji del trenirke. »Bi kaj jedel, pil … ali?« sem vljudno vprašal in se nasmehnil. »Sem jedel doma, tako da lahko skočiva kar na sladico …« je odgovoril in me nesel do sedežne. Slekel je svoje možato golo telo in me potisnil čez naslonjalo sedežne. Vzel me je grobo in globoko. »Kako si fukabilen,« je rekel, ko si me je še drugič vzel. Všeč mi je bilo, kako je predel, ko je prodiral vame.

Obležala sva na sedežni, gola, zavita v puhasti odeji. Prižgal sem televizijo, a je nobeden od naju ni ravno gledal. Pogovarjala sva se, Jure mi je razlagal o svojih življenjskih ciljih. Zazvonil mi je mobitel, dobil sem sms sporočilo od Oliverja. »Lahko pridem naokoli?« Odgovoril sem: »Ne, imam družbo,« in zraven poslal fotografijo svoje gole noge, ki je ležala čez Juretova gola stegna. »Tvoj fant?« je vprašal Jure. Odkimal sem in odgovoril: »Ne, nimam fanta.« Zavzdihnil je. »Pa ti?« sem preveril. »Trenutno imam punco,« je nejevoljno odgovoril. Aha, eden tistih, sem si mislil. »Spet si vzburjen, ampak jaz ne morem več …« je komentiral, ko je pogledal moje mednožje. »Ne skrbi, jaz sem vedno v pripravljenosti,« sem odgovoril in se zarežal. »Imaš kaj za jesti?« je vprašal direktno. »Seveda, jaz znam nahraniti svoje moške,« sem odgovoril in skočil v kuhinjo po testenine, ki sem jih na hitro ogrel v mikrovalovni pečici.

Zjutraj sem se zbudil. Vse me je bolelo, dolgo že nisem spal na kavču. Očitno sva z Juretom zaspala ob televiziji. Nisem si mislil, da bo ostal čez noč. Opazoval sem ga. Z njega sem počasi zvlekel mehko odejo, da sem razkril njegovo bogato telo. S prsti sem zdrsel po mišicah in ga počasi vzel v usta. Takoj je otrdel in zagodel, ko je odprl oči. Iz škatlice pod klubsko mizico sem vzel kondom in lubrikant. Previdno sem se v počepu usedel nanj in ga zajahal. Poljubil me je in me v objemu fukal. Nasadil me je nase in glasno zagodel, ko mu je prišlo vame. Ves trebuh sem mu popackal z izlivom. Stegnil sem se in ga obrisal. »Kako si skrben,« je rekel in me poljubil. »Ostaneš na zajtrku?« sem vprašal. Odkimal je. »Ne grem se zajtrkov,« je odgovoril. Pokimal sem in potrdil: »Razumljivo.« Na odhodu me je še enkrat strastno poljubil. »Tebe pa ne bom tako lahko pozabil,« je dodal. Vdihnil sem, oba sva se zavedala dejstva, da nisva za skupaj, a nekaj je včasih kliknilo tudi pri odnosih samo za seks.

»Zdravo, Oliver!« sem presenečeno pozdravil, ko sem Jureta pospremil ven. Spogledala sta se, Jure se je le nasmehnil in nadaljeval korak. Oliver pa me je ves zavisten pogledal, v trenutku je razumel, zakaj si nisem vzel časa zanj.