Piše: Vlasta Črčinovič Krofič
Sara Nuša Golob Grabner, fotografinja in literarna urednica, je izdala svojo prvenko, pesniško zbirko Gnijoče rože. Knjiga je z letnico 2019 izšla pri Založbi Kulturni center Maribor, v knjižni zbirki Frontier. Fotografijo za naslovnico je pesnica prispevala sama, medtem ko je naslovnica oblikovalsko delo Romea Štrakla.
Za presojo likovnega dela naslovnice knjige lahko uporabimo različne tehnike. Ena izmed teh je Joharijevo okno. To je psihološka tehnika, ki sta jo razvila Joseph Luft (1916–2014) in Harrington Ingham (1916–2014). “To je orodje, ki se uporablja v kognitivni psihologiji za ponazoritev medčloveških odnosov v družbi. Glavni cilj je ponuditi in prejeti povratne informacije” (Joharijevo okno, 2020).
Joharijevo okno sem prilagodila za presojo likovne opreme, tako kot je prikazano na sliki štirih kvadrantov.
| ARENA Kar je nam in drugim znano o umetniškem delu. | SLEPA PEGA Ne vzpostavimo komunikacije, ovire so nazorski in oblikotvorski vidiki. |
| FASADA Naša prepričanja, nazori in predsodki o umetniškem delu. | NEZNANO Raziskovanje semantičnih in hermenevtičnih informacij, potrebnih za presojo umetniškega dela. |
- V območju arene, torej v odprtem delu, je vse, kar vemo o določenem likovnem delu, in tudi tisto, kar je bilo o njem kjerkoli objavljeno.
- V kvadrantu fasade so naša predhodna prepričanja, nazori, predstave, vrednotenja, predsodki, pridobljeni na zavedni ali nezavedni ravni. Vse navedeno vpliva na naš pogled na likovni objekt.
- V kvadrantu slepe pege oziroma slepega območja se nahajajo nazorski in oblikotvorni vidiki, ki so v naši percepciji tuji in kot taki za naš semantični pogled nezanimivi, kar pomeni, da z delom ne moremo vzpostaviti niti minimalne povezave, ali z drugo besedo, ne moremo vzpostaviti komunikacije.
- Četrti kvadrant – neznano vsebuje semantične in hermenevtične informacije, ki se jih ne zavedamo niti se jih ne zavedata analitik in družbena skupnost, in to zato, ker še niso bili družbeno prepoznani, potrjeni, inavgurirani […], saj niso dane avtomatično, ampak zahtevajo predpripravo in čistost duha (Muhovič, 2018, 70).
Naslovnica pesniške zbirke Gnijoče rože je zasnovana na podlagi črno-bele fotografije. Rastline zavzemajo spodnjo polovico knjige, naslovi pa zgornjo. Nekatere rože in trave so se polegle, druge še vztrajajo in pokončno rastoče silijo kvišku proti nebu. Pojoče travice so dobro uglašen orkester. Trave so pomembne rastline, ki nas spremljajo vse življenje. Trdožive, z drobnimi cvetovi in še drobnejšimi plodovi vedno znova oživijo. Avtorica je s fotografijo poudarila propad in razkroj rastlin ter njihovo novo rast, podobno, kot jo izraža v svoji poeziji, polni simbolov, koncev in novih začetkov, ta večni krog cvetenja in gnitja. Na eni strani naslovnice je črna barva – tema, ki napoveduje konec, in na drugi strani bela – svetloba, ki daje upanje. Oblikovalec je v naslovnico vnesel posebno energijo, s tem ko je uporabil priljubljeno barvo večine ljudi – rdečo, s katero je z velikimi tiskanimi črkami izpisal avtoričino ime.
“Jaz sem plevel. Ne žarim v žametni lepoti […]. Ostra sem in neukročena, vedno sem tam, kjer želim biti.” (Golob Grabner, 2019, 38). V tem primeru sta naslovnica in poezija usklajeni in se sprehajata z roko v roki.
Naj se še dotaknem fotografije knjige, posnete ob razpadajočem okvirju okna Kulturnega centra Maribor. Razpadajoče okno in gnijoče rože asociirajo na roman Rože zla Charlesa Baudelaira. Bo kulturni prostor doživel obnovo? Kljub težkim razmeram vztraja, vztraja in čaka na boljše, nove čase, kajti kultura je tista, ki bo ostala na situ večnosti.
Viri:
Golob Grabner, S. N.: Gnijoče rože. Kulturni center Maribor. Založba Frontier, 2019.
Muhovič, J.: Vidno in nevidno, uvod v formalno likovno analizo. Inštitut Nove revije, zavod za humanistiko, 2018.
Joharijevo okno. Kaj je in kako ga lahko uporabimo. [elektronski vir]. [citirano 18. 2. 2020]. Dostopno na URL-naslovu: https://sl.thpanorama.com/articles/psicologa/ventana-de-johari-qu-es-y-cmo-podemos-aplicarla.html.
(Vsebina je povzeta iz magistrske naloge Vlaste Črčinovič Krofič : Zgovornost knjižnega ovitka, Slika pred besedo, 2020, zagovarjane 2021 na Šoli za risanje in slikanje Ljubljana)