Piše: Mario Berdič Codella
Ptujski slikar in likovni pedagog Jože Foltin se v Galeriji DLUM predstavlja z novejšimi deli, ki sodijo v konceptualni okvir njegovih dveh najbolj priljubljenih likovnih motivov, krajin in korantov ali nosonj, kot jih imenuje v novejšem obdobju. Takšna dihotomija je posledica Foltinovega nagnjenja do raziskovanja novih izraznih možnosti, saj najdemo v njegovem bogatem opusu tudi informelovska dela in raznovrstno motiviko, poleg že omenjenih pejsažev, vključno z vedutami in kurente, tudi tihožitja, portrete, figuralne kompozicije, kot so novejši glasbeniki, pa vse do arheoloških najdišč. Tukaj je uvedel uporabo najdenih predmetov (črepinje, pločevinke) in posipavanja različnih granulatov na slikovno površino, z jasno aluzijo na izkopavanje zemlje in kamenja.
Ciklus Najdišč pa je kmalu navezal na motiviko korantov. Z zemljo zasuta korantova maska simbolizira prehod iz življenja v smrt in obratno, v arheološkem kontekstu pa tudi povezavo med preteklostjo in sedanjostjo, kot nesmrtno znamenje vseh časov. Tehnološko značilnost posipavanja z granulati in gostimi impasti pa je uporabil tudi v zadnji fazi nosonj, saj je priljubljen Foltinov lik koranta doživel evolucijo iz etnografske posebnosti Ptujskega polja v neko novo vrsto humanoidnih bitij s podaljšanimi nosovi v obliki rilcev, brez kožuha in z rogovi, ki spominjajo na brezlistno drevesno vejevje. Uporaba granulatov in pastoznih nanosov ustvarja tudi površinski vtis grobega drevesnega lubja, kot bi šlo za neko sintezo ali hibrida med rastlinami in živalmi. Vendar to niso več strašila, ki preganjajo zle duhove ali zimo in mraz, marveč so čuteča in razmišljujoča bitja z obema spoloma, kar je dejansko umetnikova likovna iznajdba oziroma njegov “virtualni poseg v genetiko”.
Drugi sklop razstave predstavljajo klasični pejsaži, z mestoma izrazitejšim, bogato nijansiranim modrim koloritom, ki izpodriva pretekle sivine. Foltin jih sicer še vedno ustvarja v svojem prepoznavnem, ekspresivno deformiranem izrazu: z gestualnimi potezami, celo z drippingom – posredujoč poudarjen vtis fluidnosti, kot bi opazovali prelivanje ali vrtinčenje pokrajine, gledane iz panoramske perspektive – in ob radikalnem opuščanju detajlov. A prav tukaj se je zgodil preobrat, saj je poleg zanj običajnih panoramskih vidikov neposrednega življenjskega okolja, Ptujskega polja, z vinorodnimi goricami, sadovnjaki in neskončnimi polji Dravske doline, vključno z značilnimi zaselki ali osamljenimi kmetijami ter podružnimi cerkvami ali kapelicami, pričel ustvarjati tudi izseke narave od blizu, z nekakšnim blow up učinkom, kjer po daljšem času znova pride do izraza njegova prepoznavna risba. Tukaj najdemo veliko detajlov, značilne pa so njegove upodobitve dreves ali grmovja z ogolelim vejevjem in opustelih njiv. Nekakšen ptujskopoljski ragnarök, kjer pa lahko odkrijemo vzporednici z nosonji, prvič v risbi in drugič v videzu presušenosti, recimo pri razvejanih rogovih ipd.
Jože Foltin torej ostaja zvest svoji tradiciji, vendar jo vedno znova nekoliko spreminja, tako da svojemu zvestemu občinstvu zmeraj ponudi nekaj novega, drugačnega.
