Nova plošča pianista Mitje Reichenberga in poliinštrumentalista Dušana Hedla, inspirirana z glasbo K. Stockhausna, P. Glassa, M. Marzidovška in Stane (S. Klavžarja)
Piše: Franc Križnar
Že sama napoved združevanja glasbe in elektronike na podlagi dveh prvakov moderne, sodobne glasbe 20. in 21. stol. (Karlheinz Stockhausen, 1928-2007 in Philip Glass, r. 1937) in ki sta jima izvajalca ter finalista te plošče M. Reichenberg & D. Hedl dodala še »memories,« spomine na dva »Mariborčana« – protagonista sodobne elektronske glasbe Maria Marzidovška (1961-2011) in Stanislava Klavžerja Stano (r. 1958) je sumila v dejanje, ki je zdaj pred nami: slabih 50 min. inštrumentalne glasbe (z »back-ground« dodatki vokalov, govorice, …) v smislu res vsesplošnega minimalizma (v glasbi). Če je bila prognoza ali napoved te plošče še pred samo realizacijo več kot spodbudna, je tudi njen zdajšnji (post)produkcijski izdelek tak, enak ali morda še boljši. Ob združevanju klavirja (z neke vrste nadgradnjo plemenite Schumannove /klavirske/ glasbe) in elektronike neke vrste povsem logični transformaciji starejše z najnovejšo-moderno glasbo in pomeni to zdaj še kompilacijo dveh povsem različnih glasbenih medijev in izvajalskega tandema Reichenberg-Hedl; saj gre obenem za neke vrste dovolj trden izvajalski in (re)produkcijski tandem.
Projekt, cedejka Hedl & Reichenberg TRANSHUMAN (Inspired/navdihnjen)s Stockhausnom in Glassom & Marzidovškom in Stano (t.j. Stanislavom Klavžerjem) je glasbeni projekt resne sodobne glasbe, kompilacija različnosti: od bližnje preteklosti do aktualne sodobnosti. Zdaj se posveča novim izzivom, možnostim in realizaciji. Klasična klavirska igra je tokrat nadgrajena z elektroniko. Saj je tale (novi) projekt narejen v osnovi za klavir solo in elektroniko kot neke vrste dopolnitev in nadgradnja koncertantne pianistike z elektroniko. Ob tem, da je Reichenbergova vloga pianista-solista še kot avtorja masteringa pa je vloga drugega (izvajalca) Hedla malce bolj sestavljena: od igranja na monofonski in polifonski sintetizator, električne orgle, tonski generator, amp(lifiers) Feedback/regenerator, Mining Rig/procesor računalniških algoritmov in izvršni producent. Posneto je bilo v Studiu 22 Radia Maribor, snemalec, tonski mojster pa je bil Darko Kukovič. Ob že omenjenem (izvršnem) producentu D. Hedlu sta tu še botra tega projekta Peter Dobaj kot urednik glasbenih izdaj in Branko Hedl za založbo. Poleg (glavnega) izdajatelja in založnika Kulturnega centra Maribor so pomagali pri izdaji plošče »na svetlo« še Javna muzika Maribor; ob podpori mariborske Mestne občine pa je cedejka HEDL REICHENBERG TRANSCHUMAN izšla v njihovi seriji Classica Slovenica.
Ne glede na posvetila in vzore vlogo nekaterih (drugih) inspiratorjev gre v vseh štirih stavkih, delih, podnaslovih: Human/Človek, Trans/Pred, No Human Trans Music/Ne človek prek glasbe in Radio Waves Marzidovsek Trans/Radijski valovi pred Marzidovskom za alternativno kulturo, glasbo, dopolnjeno z elektronsko in konkretno. Vse to so tudi značilnosti, ki so ob že omenjenih imenih kot sta to M. Marzidovšek in S. Klavžer Stana za (tonske, zvočne) eksperimenti in konceptualna umetnost 20. in 21. stol. Gre za prisotnost kinetične umetnosti, analitično minimalno umetnost, minimalizem. Tudi tisti in tak, kot sta ga zaznamovala pod velikim pianističnim Schumannovim klobukom še K. Stockhausen & P. Glass. V sklopu konkretne glasbe pa so prisotne še serialna in punktualna glasba, (a)tonalni sistemi in že omenjeni minimalizem, glasbeni kolaž alias dadaizem in preparirana zvočnost tradicionalnih akustičnih glasbil (klavir, orgle, …), elektronska predelava konkretnih zvokov in vokalov, tretja svetovna glasba z improvizacijami in eksperimenti, ksilotronska glasba in bruitizem, sintetična in industrijska glasba, reinkarnacija nemškega zvoka iz 70.-ih let 20. stol., alter-minimalna glasba in dodekafonija v elektronskem zvoku, elektronski ekspresionizem in aleatorične procedure, geometrijski abstraktni zvok in »primitve sound,« sintetična orkestralna in zborovska (vokalna) glasba, jazzovski minimalizem in sintetika, elektronsko in mehanično preparirani klavir, »new sound painting,« nova psihedelija, kombinatorične glasbene oblike idr. Vse to – številne zvočne sinteze so zagotovo odzven in poklon Marzidovšku in Stani in več kot zgolj njun preparirani, moduliran in modificiran zvok. Ne le semplanje pač pa tudi živa (klavirska) glasba odlikuje tale plošček. Pripisali pa bi ji lahko še »poznoindustrijski kaos-red,« »nitroglicerinsko-delavski performance,« »ropotano glasbo,« raziskavo zvoka in minimalizem,« «postindustrijsko godbo na robu eksperimentalne glasbe« in »živce parajočo industrijsko glasbo.« Pri tem pa tudi oba izvajalca na tej plošči nista držala križem rok, saj bi prav njima lahko glede na morebitne in druge izzive in poklone pripisal levji delež omenjene zvočnosti. Če tej pripišem glasbo in glasbeno umetnost, sem morda že prekoračil estetiko te ocene, poročila.
Franc Križnar
