Luči v Memphisu – Lisa Marie Presley (1968-2023)

Piše: Matej Krajnc

Luči v Memphisu so se ugasnile že davno; leta 1958 je najprej umrla Elvisova mama, nato leta 1977 sam Elvis, 1979 njegov oče Vernon in tako naprej. Zgodovina Elvisove družine je bila že sama po sebi mit, že ko je Elvis še živel, pravzaprav že pred njegovim tridesetim letom. Ko se mu je pri triintridesetih (soproga Priscilla je bila 23) rodila edina potomka, Lisa Marie, je njegov zakon že škripal in Lisa je bila še rosno mlada, ko sta se starša ločila. Viri so pripovedovali, da jo je oče silno razvajal, mama malo manj, a Lisa naj bi po pričevanju medijev bila vedno težavna. Vse oči so bile uprte vanjo, ko je bila dovolj stara, da je podedovala očetovo bogastvo (Priscilla naj bi oplemenitila skoraj docela obubožano Elvisovo zapuščino), prijateljstva in vezi iz najzgodnejših let pa so ostala; še tik pred smrtjo smo jo videli z Jerryjem Schillingom, enim od ključnih iz Elvisove garde. Mediji so se razpisovali o njenih zakonih, otrocih (nedolgo tega je umrl sin Benjamin), odvisnostih, a Lisa Marie je bila tudi glasbenica, čeprav dokaj pozno, ker poprej tudi po lastnih besedah ni želela kar takoj skočiti v družinski biznis, vedela je namreč, kaj vse je na tehtnici.

Posnela je tri glasbene albume, ki so jih kritiki sprejeli z mešanimi občutki, mnogi iz še vedno široke Elvisove mreže pristašev so se zdaj navduševali, zdaj pritoževali, da ni dorasla očetovim čevljem, a v resnici sploh ni šlo za to: očetovi čevlji so bili itak vedno preveliki. Lisa Marie niti ni hotela konkurirati taki obutvi, kar je sama večkrat poudarila. Želela je najti svoj glasbeni izraz, pustiti nekakšno sled in obdržati pri življenju družinski glasbeni ponos, tako ali drugače. Leta 2003 je tako izšel album To Whom It May Concern s singlom Lights Out, ki so ga takoj povezali z Elvisom, ker v pesmi slišimo: nekdo je v Memphisu ugasnil luči, tam moja družina pokopana leži …, a gre pravzaprav za globljo ontološko izpoved, ne zgolj za Elvisa, pač pa za korenine nasploh. V Memphisu je pokopana njena babica, tam sta ded in prababica … Graceland je bil vedno njen primarni dom, vsaj na čustveni ravni, ker se je tam počutila varno, dokler je Elvis še živel, vsaj tako lahko razumemo njene izjave skozi leta, ta dom je zapuščala, se vanj vračala in ga spet zapuščala, dokler ni postal domena drugih: trume ljudi, ki so se valile skozi Elvisove sobe in posledično skozi njeno izročilo. Njen glasbeni štart je tako nosil posebno težo, četudi se je o albumu govorilo kot o generičnih poprockovskih pesmih iz ust bogate dedinje. Na drugi plošči iz leta 2005 z nekolikanj samoironičnim naslovom Now What je samoizpraševanja nadgradila in dve leti zatem sodelovala tudi z očetom; njun duet Don’t Cry, Daddy se je takrat precej vrtel, še bolj pa so se vrtele špekulacije, od tega, da se nekako ne more odtrgati od debla do govoric o izkoriščanju in molzenju očetovega imena, ker sama ni sposobna ustvariti ničesar pametnega. Kot duet so priobčili še pesem In The Ghetto. 2012 je izšel še tretji solistični album Storm & Grace s pomenljivo pesmijo Weary, a Lisa Marie se je potem z izjemo še enega dueta z očetom, Where No One Stands Alone (2018), bolj ali manj umaknila s te scene. Duet je bil pravzaprav najbolj uspeli del istoimenskega albuma, kjer je Elvis pel gospel s simfoniki; novi aranžmaji niso v ničemer nadgradili izvirnikov, kvečjemu nasprotno. Lisa je dobro opravila, a ljudi ni nikoli pretirano zanimalo, kaj ima povedati kot glasbenica, raje so brali o družinskih težavah, osebnih težavah in nedolgo tega tudi o tragični sinovi usodi. Govorilo se je, da je zdravje Lise Marie resno načeto, a Presleyjevi niso komentirali. Po spletu so krožile fotografije Lise Marie v kumrnem fizičnem stanju. Nato je včeraj na družbena omrežja udarila novica, da so jo hospitalizirali: težave s srcem. Danes zjutraj je odjeknilo, da je umrla, in sprožilo kup odzivov, najbolj intenzivnih seveda od znanih osebnosti, ki so zapisale in še zapisujejo svoja sožalja. Luč se je znova ugasnila, tokrat v Kaliforniji, a Memphis je najbrž danes takisto za odtenek temnejši. Odšla je Elvisova hči, v očeh rokenrolovske in splošne zgodovine najbrž precej bolj kot Priscilla zadnja neposredna živa vez z mitom. S koščkom sanj, ki so oba stale prezgodnjega odhoda. Mama je preživela, trije drugi otroci tudi. Tudi polbrat Navarone. Elvisova legenda bo živela naprej z dodatnim priokusom tragičnega. A tudi če njena glasbena zapuščina ni dala za zgodovino glasbe prelomnih pesmi, bodo te pesmi ostale v presojo in vposluh. Ne zgolj kot “advertising space”, kot je nekoč pel Robbie Williams.

Srečno pot, Lisa Marie!

Leave a Reply

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.