Pravljice o rožah z vsega sveta
Izbrala, uredila in priredila: Breda Podbrežnik Vukmir, uredila in priredila: Klarisa Jovanović, ilustrirala Mojca Fo, Medvode: založba Malinc, 2022
Piše: Tonja Jelen
Kako so rože prišle na svet (Založba Malinc, 2022) je zbirka s podnaslovom Pravljice o rožah z vsega sveta, ki sta jih skrbno priredili Breda Pobrežnik Vukmir in Klarisa Jovanović. Gre za pravljice, ki govorijo o izvoru rož in naukih, ki prihajajo z vsega sveta.
Knjiga me spomni na delo Mamka bršljanka, saj tudi v njej dela prihajajo z vsega sveta, a tukaj gre tudi za tematsko izhodišče – in to so rože. Na to nas opozarja tudi več vrst kazal, ki prikazujejo tematiko, mesece in letne čase in seveda, stvarno kazalo. Tako lahko delo beremo po različnih ključih, ki nam razpirajo dojemanje rož in sam izvor z različnih vidikov. Pravljice je ilustrirala Mojca Fo, kar dodatno olepša res izjemno delo. Že sam izbor govori o širokem pogledu na poznavanje same literature in zakladnice povezovanja različnih obdobij. Tako v podnaslovu omenjen svet ni samo fizičen, temveč tudi literarnozgodovinski.
Breda Podbrežnik Vukmir in Klarisa Jovanović spretno navezujeta preteklost in jo vežeta s sedanjostjo, prepletanje časov in samih asociativnih polj ni moralistično in se na prefinjen način izrazi o razmerjem med dobrim in slabim, pohlepnim in radodarnim ter še preostalimi diametralnimi nasprotji. Pravljice pa so po zakonitosti in formuli še vedno brezčasne. Pri tem ne gre spregledati npr. pravljice o narcisu in tem, da je problematika narcizma znana že iz antike. Pomembno je poudariti, da je v zgodbah najti tudi prvinskost in čarobnost, ki se kaže na različne načine, najpogosteje skozi metamorfoze. Torej določene napake lahko nekoga stanejo življenje, a je konec lahko samo nov začetek, ki rezultira v nastanek nove cvetlice. In prav tu je treba opozoriti na spretno izbran naslov zbirke. Ali pa je nastajanje rože samo prehajanje in možnost za obstanek določeni junakinji, junaku. Gre za povratnosti in prehajanja, ki so opomin ali lepota.
Velik pomen ima zbirka tudi zaradi samih dežel oz. držav, od koder prihajajo pravljice. Na podlag tega izvemo za značilnosti rastja in samega sožitja ljudi in flore ter favne. Pri tem lahko vidimo in se prepričamo, da so ljudje strahospoštovanje do narave imeli večje kot danes, čeprav je precenjevanje samega sebe (denimo v merjenju močmi z zlatorogom) prastaro. Kako bi se le ognili temu, kajne? Taki zbodljaji so več kot dobrodošla zrna, ki krcnejo med branjem.
Pogosto se pojavljajo medosebni odnosi, še posebej ljubezen, pri kateri ima veliko vlogo smrt – prav vera v večno ljubezen se pojavi in gradi na tem, da lahko ločitev pomeni samo v obliki rož in ne dokončnega konca življenja v obliki človeškega življenja. Te rože pa seveda preraščajo v sam simbol in pomen življenja samega. Skrben izbor pravljic o rožah z vsega sveta kaže na razmislek, kako pomembno je danes bralstvu ponuditi res odlične zgodbe. V času poudarka na popreproščenih supermočeh brez pravega besedišča in s hitrim reševanjem, nas te pravljice spomnijo, da je pot do cilja večkrat težavnejša. In ima seveda boljši estetski učinek.
Obravnavana zbirka je pomembna tako zaradi same tematike o rožah, prikaza nastanka rož kot seveda njihovega globljega pomena. Rože so naš pomemben del celotnega življenja, zato je ta zbirka pravljic pomembna z vidika bivanjske kulture, ekokritike in kakopak literarnega in ilustratorskega vidika. Vse to pa je lahko namenjeno več generacijam, obenem pa gre za oblikovanje v skladu za bralstvo z disleksijo.