Piše: Matej Krajnc
Apple, 2023
Petdeset let je, odkar sta luč sveta ugledala vinilna dvojčka, takrat in še danes najbrž objektivno definitivni retrospektivi glasbe Beatlov. Leta 1973 je bil spomin na zasedbo še živ, vsi protagonisti so aktivno ustvarjali novo glasbo in se nekoliko distancirali od obeh izdaj: Lennon je izdal album Mind Games, McCartney Red Rose Speedway, Harrison Living In The Material World, Ringo Starr pa album Ringo. Lennon se je pritoževal, da so mu sicer poslali seznam pesmi, a niso upoštevali nobenih njegovih pripomb, McCartney pa je ob izidu priznal, da albumov sploh še ni poslušal; bil je rahlo nezadovoljen, ker sta dvojčka pobrala več pozornosti kot njegov nov ne preveč navdihnjeni album, ki pa je sicer prinesel uspešnico My Love. A rdeči in modri album, kot so ju kmalu poimenovali, sta šla v zgodovino, in čeprav je pozneje izšla vrsta drugih kompilacij, sta obveljala za nekakšen definitiven vstop v svet beatlovske glasbe. Že takrat so se sicer slišali očitki, da na rdečem ni nobene Harrisonove pesmi; ti očitki so ostali nekje v zraku in čakali na boljše čase. Oba dvojna albuma sta bila urejena kronološko, poslušalec ali poslušalka sta torej dobila dober uvid v avtorski razvoj zasedbe. Ovitka sta postala in ostala klasična, tipografija v duhu časa: leta 1969 so Beatli fotografa Angusa McBeana prosili, naj jih za načrtovani, a nerealizirani album Get Back fotografira na isti lokaciji kot leta 1963 za njihov prvi album – naslovnici za rdeči in modri album sta nastali iz neporabljenih fotografij s teh fotosešnov.
O jubilejnih izdajah rdečega in modrega albuma se je dolgo govorilo: naredili so ju tako posebej kot v skupni škatli, cena pa se nekolikanj razlikuje. Že ko so kompilaciji prvič ponatisnili na CDju, so se slišali komentarji, da bi lahko obe plošči spravili na en CD, a pri založbi so povedali, da so želeli slediti izvirnikom. Tokrat so izdali različici na šestih vinilkah: prvi dve z novimi (zlasti rdeči album) remiksi sledita izvirniku, tretji LP pa prinaša nekatere v letu 1973 prezrte pesmi, iz obdobja 1963-66 tudi Harrisonove, denimo Taxmana. A medtem ko so na prvih dveh LPjih pesmi še vedno umeščne kronološko, so jih na tretjem pomešali. Modremu albumu so dodali tudi najnovejši single Now And Then, začuda pa umanjkata Free As A Bird in Real Love s prvih dveh antologij. Škoda, da niso izkoristili priložnosti in ju uvrstili. Nekronološka razporeditev na tretjem LPju nekolikanj zmoti, zlasti ker ni razloga zanjo; če kupite različico na zgoščenkah, so tudi na novo dodane pesmi razvrščene kronološko, med druge. “Zgoščenska” različica je sicer nižjenakladna, “limited”.
Stare komade so tokrat “de-miksali”, kar pomeni, da gre za najsodobnejšo tehnologijo obdelave zvoka in te pesmi je zanimivo slišati na nov način, čeprav boste za to potrebovali tudi boljšo opremo. Vse skupaj je masterirano na polovico hitrosti, kar je zdaj že takisto precej običajen postopek. Na običajnih gramofonih izboljšanje zvoka ne bo tako zelo izrazito. Zame, ki imam rad bolj rough zvok in mi je zato silno pri srcu denimo izvirna različica plošče Let It Be, nova sonična razsežnost ni igrala ključne vloge, saj sem vedel, da bodo pesmi tako ali drugače predelali. Na modrem albumu so zbrani različni miksi zadnjega poldrugega desetletja. Vsekakor je zanimivo primerjati vse to, zanimivo je tudi tuhtati o kulturološkem pomenu novih izdaj, čeprav so nekateri prepričani, da ju ne potrebujemo res nujno. A bilo je pričakovati, da se bo pesem Now And Then slej ko prej znašla na albumu in pričujoča priložnost je tista, ki je morda najbolj primerna za to, glede na to, da smo antologije z redkimi in neizdanimi posnetki že dobili.
Če bi me vprašali, katera kompilacija beatlovskih uspešnic se mi zdi osebno najljubša, bi najbrž rekel, da 20 Greatest Hits. Nato bi omenil rdeči in modri album, a v isti sapi tudi Past Masters. Potem morda tudi 1. A rdeči in modri album sta dejansko tozadevno prva, s seboj nosita močno zgodovinsko konotacijo, tudi za nas, Jugoslovane, ki še premoremo izvirni jugoslovanski izdaji s kasetami vred. Da ne govorim o tem, kakšno veselje je bilo, ko sem kot osnovnošolec v Melodiji in Glasbenem centru v Celju nabiral manjkajoča poglavja, tiste izdaje s konca osemdesetih, o katerih so pisali tudi v Glasbeni mladini. Kasete Beatlov so bile takrat jebeno drage, zlasti Sgt. Pepper in beli album. Plošče pa so bile zaradi velikosti in ovitkov bolj imenitne. A kdo razmišlja o denarju, če gre za zgodovino.
