Kulturni center Maribor, Knjižna zbirka Frontier, Proza, 2023
Pri Založbi Kulturni center Maribor, v zbirki Frontier 273, je v letu 2023 izšlo literarno delo Toneta Partljiča, Dve komediji in pekrska gledališka zgodba. Oblikovanje in prelom sta delo Petra Dobaja, spremno besedo je napisal mag. Franci Pivec, fotogalerijo sta uredila Anica in Andrej Jurkovič.
Knjigo je med bralce s spremno besedo pospremil mag. Franci Pivec, ki si je pri Slomšku sposodil citat: »Če sam nisi vnet, ne boš vnel drugih«. Spremno besedo nadaljuje s pojasnilom: »Naslov po Slomšku je pravšnji za Partljiča, ki žari (in včasih tudi kriči) nezadržno predanost gledališkemu odru. Ko se povzpneš nekaj pedi iznad drugih, da bi te vsi videli in slišali, si prevzel odgovornost, da bo tvoja pojava in beseda te pozornosti vredna.« (Str. 202) In res, literarno delo Dve komediji in pekrska gledališka zgodba, je vredno naše pozornosti. Poleg satiričnih zgodb, ki razgaljata in opozarjata na težave starajoče se populacije, ga je mogoče uporabiti kot priročnik za postavitev iger amaterskih gledaliških skupin.
Tone Partljič, slovenski pisatelj, dramatik, predmetni učitelj, scenarist, politik, komediograf, dobitnik Prešernove nagrade za življenjsko delo, je v pričujočem leposlovju za odrasle »Dve komediji in pekrska gledališka zgodba« objavil nostalgični igri za malo starejše igralke in igralce, Čaj za dve in Poroka čistilke Marije.
Čaj za dve je gledališka igra, komedija, ki razgalja dva svetova, v katerem živita upokojena igralka in kmetica. Zaradi prostorske stiske v domu starostnikov ju razmere prisilijo v bivanje v istem prostoru. Navkljub velikim razlikam v nazorih se na koncu spoprijateljita in postaneta neločljivi družabnici.
Tudi dogajalni prostor komedije, Poroka čistilke Marije, je dom starostnikov. Varovanec Karel Frangež je bogat, a je brez potomcev in osamljen. V desetletja mlajši čistilki Mariji najde rešitev za popestritev življenja. V njej vidi družico, ki ji bo zapustil premoženje, in ki bo skrbela za njegov grob, ko ga več ne bo.
Tako kot številne komedije Toneta Partljiča, sta obe: Čaj za dve in Poroka čistilke Marije, napisani v duhu komedije, in to odlične komedije, ki iz občinstva izvabljata salve huronskega smeha, s spretnimi dialogi, prepletenimi z narečjem in vulgarnostjo v mejah sprejemljivega.
Dr. Marija Švajncer je v recenziji napisala: »Dramatik uporablja domiselne besedne igre, paradokse, nonsens, obrate, presenečenja in situacijsko komiko. Nekatere izjave obarva narečno, ne brani se vulgarizmov, ki govorijo o tem, da je človek pač krvav pod kožo, sočne besede pa lahko vse skupaj samo še popestrijo. Staranje, odrinjenost ljudi, depresija in pešanje možganskih funkcij bi lahko bili sami po sebi žalostni, toda duhoviti in iskrivi Tone Partljič jih zna odeti v obešenjaški in hkrati prikupen humor. Sporoča nam, da je življenje tudi na zadnji življenjski postaji lahko lepo in prijetno ter po svoje tudi živahno, sploh če k temu pripomore modra tabletka.« (TONE PARTLJIČ – DVE KOMEDIJI IN PEKRSKA GLEDALIŠKA ZGODBA – Kulturno medijski center Slovenija (homocumolat.com)
Drugi del knjige je posvečen neustavljivi privlačnosti gledališča in pekrski gledališki zgodbi. V tem delu nas pisatelj seznani s sedemdesetletno zgodovino amaterizma v Pekrah in Limbušu in tudi z zgodbo o uspehu pekrskega amaterskega gledališča oziroma pekrske gledališke družine, ki je zaživelo pod njegovo režijo (2006 – 2023) in doseglo zavidljive uspehe. V sedemnajstih letih delovanja so na oder postavili sedemnajst premiernih komedij, od katerih jih je trinajst Tone Partljič sam napisal prav za pekrski oder. Nekatere komedije so doživele dvajset ponovitev na pekrskem in tudi drugih odrih v več kot tridesetih slovenskih krajih, celo v Cankarjevem domu.
Tone Partljič navaja: »O razlikah in nasprotjih med profesionalnimi gledališkimi ustvarjalci in amaterji se stoletja odvija podobno razmerje, v glavnem podcenjevanje in poniževanje gledaliških ljubiteljev s strani profesionalcev in užaljeno in včasih pretirano samozavestno reagiranje in celo tekmovalnost ljubiteljev.« (Str. 121) Svoje razmišljanje nadaljuje: » … vsi ustvarjalci gledaliških predstav smo pravzaprav le ljubitelji »darovalci« pred oltarjem njegovega veličanstva »Gledališča«, ki je v imenu človeštva že mnoga stoletja prizorišče, kjer iz roda v rod duh išče pot.« (Str. 122) Gledališki amaterizem in profesionalnost se prepletata, saj v amaterskih gledališčih poleg amaterjev delujejo profesionalni režiserji in tudi poklicni igralci. Tone Partljič skromno nadaljuje: »… tudi sam povem, da se nisem petnajst let iz Maribora vozil v Pekre režirat in pomagat tamkajšnjim pekrskim amaterjem, ki so bili sicer zbrani iz vse okolice, tudi iz Maribora, ampak sem želel »delat« gledališče po svojih skromnih pisateljskih, režiserskih in dramaturških sposobnostih, …« (Str. 126) Končno je tudi Shakespeare v metafori »Cel svet je oder in moški vsi in ženske igralci!« dal vedeti, da vsi igramo svoje vloge. (Str. 133)
Tone Partljič – Dve komediji in pekrska gledališka zgodba, Založba knjig Kulturni center Maribor, zbirka Frontier 273, število strani 226, leto izida 2023
V nadaljevanju literarnega dela Tone Partljič polemizira o krivičnosti komedije, ki je obravnavana podcenjujoče. »Večkrat sem napisal in zatrdil, da mora gledališče enakopravno držati pred obraz obe antični maski, tisto jokajočo tragično, a tudi smejočo in režečo komedijsko … Zato sem se odločil, mi bomo ljubiteljsko gledališče komedije z najvišjimi zahtevami in ambicijami, ki jih pač more doseči ljubiteljsko gledališče, ki ga vodi komediograf.« (Str. 160) Ta zaveza je uspela ob trdem delu, disciplini, vztrajnosti in seveda tudi nadarjenosti amaterskih igralcev. Brez režiserjeve/dirigentove palice in poslušnosti izvajalcev, bi bilo nemogoče pekrsko komedijo približati profesionalnosti. O priljubljenosti te zvrsti umetnosti govori podatek o obiskanosti predstav, ko dvorane pokajo po šivih, o predstavah pa še dolgo tečejo pogovori med igralci in obiskovalci, češ, ta Partljič pa res zna in še, on ni od muh.
Literarnemu delu so dodani seznami nastopov in sodelujočih pri posamezni predstavi, ki jih je uredila Anica Jurkovič in fotogalerija slik iz arhiva Kulturnega društva Pekre-Limbuš, ki sta jih izbrala Anica in Andrej Jurkovič.
Na koncu naj poudarim trditev, ki še kako drži: »Pekre so postale središče slovenske komedije na ljubiteljski ravni.« (Str. 201) in Tone Partljič, kot je napisala dr. Marija Švajncer, » je mojster humorja in satire – nekateri odlomki iz njegovih komedij so na Slovenskem postali že pregovorni in parafrazirani, na primer tisti, da imamo zdaj svobodo in demokracijo, zato moramo paziti, kaj govorimo.« (TONE PARTLJIČ – DVE KOMEDIJI IN PEKRSKA GLEDALIŠKA ZGODBA – Kulturno medijski center Slovenija (homocumolat.com)
Napisala dr. Vlasta Črčinovič Krofič