Piše: Ivan Vogrič

Mednarodno priznani oceanograf Miroslav Zei je bil delno Mariborčan. Osnovno in srednjo šolo je namreč opravil v mestu ob Dravi; s pomočjo tam pridobljenega znanja se je nato močno uveljavil v svojem poklicu.

Zei je bil rojen v Nabrežini pri Trstu le tri dni pred izbruhom prve svetovne vojne (25. julija 1914). Že med vojno je družina šla v Trst, po prvi vojni, ko je obstajala grožnja premestitve v južno Italijo (oče je bil pred tem zaposlen  na ladjah avstrijske vojne mornarice), pa se je preselila sprva v Ljubljano in nato v Maribor. Kot je povedal v intervjuju za Sobotno prilogo v Delu leta 2004, so člani družine v novem okolju še vedno uživali oljčno olje in jedli ribe.

Realno gimnazijo v Mariboru je leta 1932 zaključil s prav dobro, boljši od njega je bil le bodoči politik Zoran Polič. Paralelko, VIII.a razred, pa sta obiskovala bodoči diplomat Rudi Čačinovič in prav tako bodoči politik ter časnikar Rudi Janhuba.

Univerzo je obiskoval v Ljubljani; kot zavzet gimnastičar je bil ob koncu študija celo v širšem krogu kandidatov za olimpijske igre v Berlinu leta 1936. Po vrnitvi iz vojske se je zaposlil na oceanografskem inštitutu v Splitu, kjer je bil,  s prekinitvami, zaposlen desetletje. Vmes je odšel v partizane. Prav med delom na inštitutu, po vojni, je prišel do najbolj znanega odkritja; da nekatere vrste rib spreminjajo spol. Leta 1948 je postal izredni profesor na Zoološkem inštitut Naravoslovne, kasneje Biotehnične fakultete v Ljubljani; kot odličen predavatelj je tam je nadaljeval akademsko kariero, na koncu kot predstojnik inštituta. Hkrati je honorarno vodil Inštitut za morsko biologijo v Rovinju. Med tem časom se je izpopolnjeval na oceanografskih zavodih in morskih bioloških postajah v tujini ter se udeleževal mednarodnih kongresov.

Kot ekspert za ribiško biologijo je leta 1962 odšel v Gano, kjer je, v okviru FAO, prevzel mesto direktorja ribiško-bioloških programov v zahodni Afriki. Tam je ostal do leta 1970, nakar je deloval v Tuniziji, Rimu, Maroku… Po vrnitvi v Jugoslavijo je postal predstojnik Morske biološke postaje v Portorožu. V začetku 80. let je bil spet habilitiran za profesorja in v naslednjih letih predaval tako doma kot na tujih univerzah. Napisal je preko 50 znanstvenih prispevkov in več knjig.

Bil je med največjimi poznavalci morja in morskih rib in, kot je napisal novinar Boris Šuligoj, nestor slovenske in jugoslovanske morske biologije. Umrl je leta 2006 v Zadru.