Koncerti po 80.-letnici ustanovitve 

Piše: Franc Križnar

Prvi koncert je imel takrat (1944) Invalidski pevski zbor komaj teden dni po ustanovitvi v partizanski bolnišnici na Planini (27. 4. 1944), ko je bil malo pred tem tudi ustanovljen (20. 4.). Ustanovitelj in prvi dirigent ter umetniški vodja skladatelj Karol Pahor (1896-1974) je svojo prvo Pojočo četico 17 invalidov in ranjencev skupaj s harmoniko popeljal na prve koncerte: vse od Planine na obrobju Kočevskega gozda v Beli krajini po celotnem partizanskem (osvobojenem) teritoriju. V vseh teh osemdesetih letih (s kratko prekinitvijo) so ga na velike in evropske glasbene odre ter na nastope doma popeljali številni zborovodje, ki so nasledili ustanovitelja K. Pahorja: P. Šivic, J. Kuhar, R. Gobec (28 let!), M. Kokol, M. Šurbek, C. Cvetko, P. Škerjanec, in F. Gornik; vse do dandanašnjih (mladih) vodij in dirigentov Iztoka Kocena in Jakoba Barba. Osrednja slovesnost te velike obletnice 

edinstvenega zbora že takrat v vojskujoči se Evropi in danes pa predstavlja Partizanski pevski zbor (Ljubljana). Ta bo nastopil 5. jun. letos v Gallusovi dvorani ljubljanskega Cankarjevega doma. Na njem bo PPZ Ljubljana nastopil s še enim (moškim) Primorskim akademskim zborom in komornim orkestrom. V prid kondicije in kontinuitete teh praznovanj pa se že vrstijo koncerti tudi zunaj Ljubljane. 

Tako je PPZs harmonikarjem Branetom Sladičem, Komornim orkestrom in solistina predpraznični večer (26. 4.) nastopil v Kulturnem centru v Semiču, v neposredni bližini svojega nastanka. Lokalni prireditelji so koncert obarvali predpraznično s slavnostnim govornikom dr. Martinom Premkom. Ker pa je le veljalo prvo in glavno mesto glasbi sami, je bila tudi ta na njenem tokratnem rojstnodnevnem koncertu vseskozi v prvi vrsti. 30-članski moški pevski zbor je (a cappella, torej brez spremljave) je najprej v protokolarnem delu odpel kot neke vrste stalnico svojega dela odpora proti okupatorju in kar velja še dandanes. Po Premrlovi-Prešernovi  Zdravljici se je zboru s Kocenom pridružil še harmonikar B. Sladičin koncert se je lahko nadaljeval. V prepletu še dveh popularnih in borbenih himn: Domovina naša je svobodna (V. Mihelčič-F. Kosmač) in Pesem o svobodi (R. Gobec) …

… osrednja skladba tega večera, 5-delna kantata Hej partizan Radovana Gobca (1944), ki jo je priredil I. Kocen,. PPZ Ljubljana in dirigentu I. Kocenu so se pridružili še pevska solista sopranistka Gaja Sorč in baritonist Marko Erzar ter Komorni orkester (koncertna mojstrica Mojca Batič). V priredbi I. Kocena smo slišali in videli v spremljevalnem ansamblu poleg godal, še (1) flavto, par klarinetov, rog, par trobent, pozavno in (1) tolkalca. Zreducirana zasedba odličnih inštrumentalistov je skupaj z obema solistoma in moškim zborom odlično poustvarila splet partizanskih napevov. Zanje si je avtor (R. Gobec) kar dodobra spletel iz kar najbolj popularnega partizanskega melosa in napevov potpuri, ali kar venček spevnih in učinkovitih nasprotij. Naklonjeno, navdušeno in polnoštevilno občinstvo si med posamičnimi deli, stavki žal ni dalo kaj, da ne bi zaploskalo celo večkrat do konca te skladbe. Seveda brez bisa in popularne Venturinijeve-Simonitijeve Svetkove Vstala Primorska/Vstajenje Primorske ta prireditev ni mogla miniti. Neformalna primorska, partizanska ali/in tudi zborova himna je izzvenela v pravem happeningu tega koncerta. Če se »po jutru dan pozna,« zna biti tale napovedana uradna in še veliko večja junijska 80-letnica PPZ Ljubljana neke vrste osrednji glasbeni dogodek leta pri nas? Ta moški vokalni ansambel, PPZ Ljubljana  nedvomno deluje sveže in glasbeno polnokrvno tako v teh interpretativnih pogledih ni kakšnih posebnih težav. Večino železnega repertoarja pa še vedno odpoje brez not, na pamet.