Se lahko na kratko predstavite?

Po poklicu sem uni.dipl.ing.gr., že od nekdaj pa veliko berem in zadnja leta tudi pišem. Moj velik hobi je tudi fotografiranje – predvsem narave in pokrajine.

Ali verjamete v umetnost? Če da, zakaj, in če ne, zakaj?

Verjamem, ker tudi meni veliko pomeni. Branje knjig mi je v razvedrilo, včasih me sprošča, polepša pa tudi kak kisel dan. Fotografiranje mi je že leta velik hobi, popestri dneve, zadovoljna pa sem, če moje fotografije pritegnejo pozornost in polepšajo dan še komu. Enako, kot si želim pri svoji knjigi.

Katere vrste poslanstev, smislov, namenov, ciljev, itd,  ima leposlovno ustvarjanje, na osebni ravni avtorja/-ice (tj. z osebne perspektive avtorja)?

Preko leposlovnega ustvarjanja se avtor lahko direktno ali karikirano ter s pomočjo domišljije izrazi in si vsaj do neke mere “olajša dušo”, sprosti napetost v sebi. Še toliko bolje pa je, če je
tudi bralcem besedilo interesantno, najdejo v zgodbi morebitne sorodne like, novo moč, si ponovno osmislijo življenje… Napisati knjigo je precej zahtevno, a glavno, da avtor pri tem uživa. In seveda – ponudi užitek tudi bralcem.

Katere vrste poslanstev, smislov, namenov, ciljev, itd, ima leposlovno
ustvarjanje, na širši družbeni ravni (tj. s širše družbene perspektive)?

Precej zahtevno in široko postavljeno vprašanje. Vsekakor pa leposlovno
ustvarjanje ohranja jezik, med bralci širi jezikoslovno razgledanost. Zgodbe dajejo bralcu pogosto tudi nov pogled na stvari, kar je večkrat koristno, da vidimo reč še z druge strani. Lahko ponudijo tudi sprostitev ali zgolj popestrijo dan. Je pa vsakdo unikaten, tako da imajo nameni in cilji lahko različne vplive in rezultate.

Kaj je osnovni, poglavitni smisel kulture (v širšem pomenu te besede)?

Empatija, sodelovanje med ljudmi, ustvarjanje, sprostitev.

Kaj je osnovni, poglavitni smisel umetnosti nasploh?

Namesto da se človek dolgočasi oziroma je brezvoljen in malodušen, lahko
čas uporabno nameni za razna področja umetnosti in si tako popestri ter osmisli svoje življenje.

Kaj je osnovni, poglavitni smisel leposlovne umetnosti?

Ubesedit in svoje misli, razmišljanja, domišljijo in le-to v interesantnih zgodbah deliti z bralci. In kot bralec prebrati zgodbe drugih ljudi.


Kakšno je prevladujoče mnenje slovenskega leposlovnega bralstva o leposlovnih avtorjih/-icah kot osebnostih?

Različno. Hitro so aktualni že od kod znani ljudje – ne vedno po kvaliteti in zanimivosti dela, ampak zaradi imena. Novejšim avtorjem se je težje prebiti v ospredje, med bralce, četudi lahko odlično pišejo. Enako je dandanes na ostalih področjih.

Kakšno je prevladujoče mnenje slovenskega ljudstva oz. prebivalstva RS o leposlovnih avtorjih/-icah kot osebnostih?

Srednje. Mnenje se nemalokrat tvori glede na slišano in prebrano v različnih
medijih ter ostalih virih. Že znani tako pritegnejo večjo pozornost, kdor pa je še v svojih začetkih, se posledično o njem dvomi še preden bi prebrali njegovo delo.

Katerim osnovnim etičnim vodilom naj pri svojem leposlovnem ustvarjanju sledi avtor/-ica?

Predvsem tistim, ki so že od nekdaj: spoštovanje, vljudnost, olika,
empatija. Pomembno je tudi sprejemanje drugačnosti, svobodna volja in reči ne. Vendar je težko pisati, če je vse “etično”, v zgodbi je pomemben pristen prikaz okolja, dogajanja, oseb.

Ali in če da, kako se naj v leposlovnem delu odraža ‘družbena soodgovornost’ avtorja/-ice?

Skozi zgodbo, čeprav bi naj odločitve bile dejanja posameznika – v tem primeru bralca. Tako da je avtor težko neposredno soodgovoren.

Kako se pripravite na pisanje, ali čakate na navdih ali ga kako izvabite, in če, potem me zanima, na kakšen način vam to uspe?

Navdih se pogosto pojavi nepričakovano. Beležim si ideje in razna razmišljanja. Včasih traja manj časa, včasih dlje, da preidem k okvirni zgodbi, ki jo želim ubesediti. Takrat se lotim pisanja,
medtem pa še dobivam nove ideje, ki jih redno beležim.

Ste odprti za predloge urednikov, recenzentov, ali je vaša umetniška vizija zaključena ko delo zaključite?

Sem odprta za kakšne manjše predloge, sprejmem pa jih, če se mi zdijo primerni. Ampak ko zaključim, je v glavnem končano.

Kaj je vaš namen kot avtor, kakšne občutke ali reakcije želite izzvati iz bralcev?

Želim si biti brana, bralcem morda ponuditi tudi nov pogled na dogodke,
stvari. Hkrati pa, da jim je branje moje knjige v veselje in zabavo, jih opogumiti za naprej, vzbuditi prijetne spomine, jih vzpodbuditi, da vztrajajo…

Jemljete pisanje kot delo, hobi ali kaj drugega?

Pisanje mi je prijeten hobi. Izpopolnjuje tudi mene in mi je pogosto v sprostitev.

Kdaj je knjiga zaključena?

Ko to začutim.

Kakšen je vaš postopek pisanja?

Najprej je zbiranje ter beleženje lastnih idej in raznih razmišljanj. Ko se mi začenja v glavi oblikovati zgodba, ki jo želim napisati, se tega lotim. Med pisanjem me običajno prevzame še kup novih zamisli in večkrat jih uporabim. Na koncu sledi branje celotnega besedila, ko tudi popravim morebitne napake in ga leposlovno pregledam.

Kakšno je pri vas razmerje med idejo in rokodelstvom?

Dokler je samo ideja, je le-ta zgolj v moji glavi in na morebitnih zapiskih. Rokodelstvo pa se začne, ko preidem v praktično obdelavo dela, v mojem primeru pisanja. Vsekakor je dobro biti razgledan in poučen o področju, ki se ga lotiš. Potem pa vztrajati do konca.

Kakšna je vaša poetika, katere standarde v besedilu skušate doseči?

Pomembna sta mi bogat besedni zaklad in pravopis, saj takšne knjige tudi sama najraje berem. Pritegne me knjiga, ki ima neko “rdečo nit”, s čimer bralca interes po branju vleče naprej. To skušam doseči tudi sama.

Kakšna je za vas razlika med pisanjem poezije, proze, dramatike, esejistike, publicistike in neumetniških besedil?

V razlike se nisem nikoli posebej poglabljala. Ukvarjam se predvsem s tistim področjem, ki najbolj interesira mene.

Bi bili zaradi literature raje slavni ali bogati?

O nobeni izmed teh dveh možnosti nisem posebej razmišljala. A če izbiram med njima… Verjetno raje bogata. Po pretirani slavi nisem nikoli hrepenela, še manj si jo želela. Biti nenehno na očeh javnosti ni vedno pozitivno in zagotovo povzroča dodaten stres.

Kaj je za vas knjiga v prvi vrsti, umetniški izdelek ali prodajni artikel

Vsekakor je najprej umetniški izdelek, čeprav knjiga ob izdaji postane tudi prodajni artikel. Seveda pa mora sprva dosegati svoj umetniški standard, da do tega sploh pride.

Kaj za vas pomeni oddati tekst, izdati tekst, promovirati tekst?

Oddati tekst pomeni ponuditi svoje zaključeno delo med založnike, kogar bi izdaja zanimala. Izdati tekst je korak naprej – ponuditi knjigo med bralce. Promovirati tekst je pa pomemben dodaten korak, da te morebitni bralci, ki še te niso poznali, opazijo, spoznajo in se zainteresirajo za branje tvojega dela.

Opišite bralca?

Razgledana oseba, ki se ne boji novih znanj in morebitnih drugačnih pogledov na stvari. Ni ujet zgolj v digitaliziran svet. Četudi bere e-knjigo, ga medtem ne moti nenehno oprezanje za novicami, pogledi na družbena omrežja in ostalo, ampak si vzame čas za branje izbrane knjige. Branje mu je v zabavo, prijetno početje, sprostitev in nenazadnje hobi. V knjigah lahko poišče tudi potrebno pomoč ali nasvete.