Željko Perović:

Ko Željko Perovič odloži svet, odloži mesto, odloži ljudi, odloži misli in sebe, takrat nastane verz. Hrup je lahko kjerkoli, tukaj pa je nastal pesem.

NAPLAVINE

trstike še vedno mojstrijo šuštenje,

v pokrajini gnezdijo

daljave davnin, pogozdene s šumi

panonskega morja, vtis se razrašča

v navdih, volja se utaplja v ganjenosti,

v žaru smrti in brstenja, zbranega

v nebesedi (ta trenutek jo naplavlja

na tvoj jezik)