Premierni nastop (prvega) SLOVENSKEGA KVARTETA HARF – SIH4rps

Piše: Franc Križnar

Vransko na spodnjem Štajerskem je bilo nekdanje obcestno, danes pa je gručasto naselje v Spodnji Savinjski dolini in je središče istoimenske občine. Tam že nekaj let, v senci velikih domačih in svetovnih glasbenih dogodkov, potekajo Vranski poletni večeri. Na letošnji ediciji 2024 so napovedani med 1. junijem in 7. septembrom štirje koncerti: Kvartet violončel Cédez (p. c. sv. Marije Magdalene na Ločici), Trio tepestoso (p. c. sv. Mohorja in Fortunata v Stopniku) in mariborski pianist Nejc Kamplet (Vransko). Na njihovem predzadnjem je v prezbiteriju osrednje vranske ž. c. sv. Mihaela nastopil edinstveni Slovenski kvartet harf – SIH4rps. Na premiernem koncertu so nastopile kar štiri bolj ali manj uveljavljene slovenske harfistke: Urška Križnik Zupan, Maria Gamboz, Tea Plesničar in Lara Hrastnik Semc, zadnjo avgustovsko soboto (31. 8. 2024). Tokrat smo jih slišali in videli zgolj izza komorne glasbe.

Bili smo priča izvrstnemu in enemu redkih tovrstnih ansamblov (Tržaški septet harf, The New York Harp Ensemble, ….), pri nas pa zagotovo edinstvenemu tovrstnemu sestavu. Dosežki že tega prvega, premiernega nastopa štirih harfistk je samo rezultanta ali vrh ledene gore, piramide slovenske harfne umetnosti pri nas. Zagotovo je še ena od tovrstnih prič dejstvo, da se že kar nekaj časa na podlagi teh izvrstnih harfnih rezultatov povsem suvereno in samoumevno pojavljajo na naših koncertnih odrih dela skladateljev, ki vključujejo več kot eno harfo (v orkestralnih delih H. Berlioza, G. Mahlerja, R. Wagnerja idr.). Tokrat pa so bila na sporedu komornoglasbena dela, razen dveh primerov, izključno priredbe G. F. Händla, C. Debussyja, M. Ravela, G. Bizeta, vems in na koncu pa še dvoje izvirnih, naših del: Tineta Beca in Marie Gamboz.

Ob tehnični in odlični intonacijski pripravljenosti vseh štirih harfistk in harf je bila vseskozi v prvem planu njihova muzikalna podrejenost prav vsem notnim zapisom. Koncert je v odlično zasedeni cerkveni ladji začel orkestralni koračniški Prihod kraljice iz Sabe (Arrival of Queen of Sheba) G. F. Händla v priredbi nemškega glasbenika Willija Märza. Nič ogrevanja, za naše vse štiri vrle harfistke, nobene »uverture«, zgolj in takoj glasba v vsej njihovi perfekciji. Ta napetost ali tenzija se je pela in napenjala glasbeni lok vse do konca: nič popuščanja, ena sama perfekcija. Za naslednji del sporeda so si prirejevalci del za štiri harfe izbrali dvoje klavirskih del. Nič čudnega, saj je prav to glasbilo še najbolj hvaležno. Že harfno (pred-) izobraževanje se začne s klavirjem in temu večinoma ostanejo zvesti tudi prirejevalci del za eno ali celo več harf. V tem primeru je Francoz P. H. Büsser segel po 4-stavčni, ciklični Mali suiti (Petit suite) in jo tako kot v osnovni klavirski fakturi, še dodatno impresionistično nadgradil. Kdo ne bi bolje razumel in doumel tovrstne francoske glasbe kot ravno Francozi. Pa tudi naše štiri umetnice, od prve do zadnje ali od zadnje do prve, niso v vsem tem nič kaj zaostajale. Izjemne individualistke, s sicer tudi orkestrsko prakso, so sedaj nadgradile vse svoje posamično znanje in odigrale tenkočutne skupinske soigre. Ravelov blesteč klavirski opus Vodne igre (Jeux d’eau) je priredil za kvartet harf Teo Charnic. Še bolj kot v klavirskem prvencu so prišle na površje izjemne programske prispodobe, ki spominjajo na šum vode, glasbo vodnjakov, slapov in tokov. Harfa in harfe, vsaka harfistka posebej in vse štiri skupaj, so tudi tukaj odigrale skoraj enakovredno vlogo kot skladatelj Ravel sam v igri za klavir kot prirejevalec. Na sporedu pa je že bila tudi prva tovrstna skladba slovenskega avtorja, mladega Tineta Beca (1993), krstna izvedba njegove Ljudske bagatele. Posebnost, ki me je ves čas koncerta samo še potrdila, se je izkazala prav v tej (izvirni) skladbi, saj je skladatelj, ne samo to, da je vse štiri harfe obravnaval enakovredno, še vsaki od njih povsem enakopravno namenil svoj solo. Četudi neke vrste (so-) ustanoviteljica in umetniška voditeljica U. Križnik Zupan, tudi v tem »uglaševanju« ni imela pred seboj lahkega dela. Poleg tega pa so ji vse preostale tri sopotnice stale ob strani: še več, tudi njene poustvarjalne dosežke so več kot (kvalitetno) dopolnjevale, nadgrajevale, se pustile ob strani (ko je bilo potrebno) in seveda posredno soustvarjale odličen komornoglasbeni mitje. Ljudska Becova motivika pa je tako postavila našo izvirno ljudsko glasbeno zapuščino kot sodobno harfno govorico na kar najvišjo tovrstno raven: slovenska harfa in harfisti ter harfistke so tukaj in zdaj! Anglež H. G. Williams je priredil šest popularnih arij in delov Bizetove opere oz. kar njegove Suite Carmen (Carmen Suita). To najobsežnejšo priredbo z izvirnimi (francoskimi) stavki: Les Toreadors, Aragonaise, Habanera, Seguidilla, Les Dragons d’Alcala in Chanson Boheme so izvajalke popestrile z dodatnimi tolkalci (zvončki in triangel, ki sta jih še dodatno igrali kar dve od štirih harfistk: M. Gamboz in T. Plesničar. Ni potrebno omenjati, da je omenjena (izvirna) francoska opera še kako kronana s španskimi ritmi. Vse to samo še razširja že prikazani repertoar našega ansambla Slovenskega kvarteta harf – SIH4rps.

Edini dodatek pa je bil tudi v avtorstvu kar ene izmed članic ansambla M. Gamboz. Njene improvizacije Svilena pot za štiri harfe pa je zvenela skrajno sodobno, z veliko zunaj glasbenih efektov, sozvenela pa je še dodatno japonsko. Saj je znano, da je umetnica študirala harfo in dosegla eno prvih diplom v Tokiu.

Omenjeni koncert je minil s kar nekaj presežki, od uvodnega presenečenja: zdaj smo tu pa vse do prvih in odličnih poustvarjalnih dosežkov, programskega izbora ter odličnih poustvaritev. Ali kot so umetnice zapisale v koncertni list: »Harfa je najbolj čudovita, najbolj elegantna in najbolj nebeško zveneča med vsemi glasbili. In kaj je še lepše kot harfa? Štiri harfe. Želja po skupnem muziciranju in posredovanju glasbe tudi drugim je združila štiri umetnice, ki so aktivne v profesionalnih orkestrih in na pedagoškem področju, v Slovenski kvartet harf. Harmonske razsežnosti inštrumenta so neomejene, zato članice spodbujajo, predvsem slovenske skladatelje, da jim napišejo dela za to zasedbo.«

Vrstni red in podpisi k slikam:

SL-1 Ž. c. sv. Mihaela na Vranskem

SL-2 Program-vabilo na koncert, 31. 8. 2024

SL-3 … vse štiri harfistke na koncertu v cerkvenem prezbiteriju …

SL-4 … poklon Slovenskega kvarteta harf – SIH4rps