Orkestri in zbor šole

Storžič, očak v Karavankah nad Preddvorom

Športna dvorana Storžič v Predddvoru ob otvoritvi, 2024

Naslovnica programa

Piše: Franc Križnar

Na vsakoletnem in tradicionalnem januarskem (15. jan. 2026) koncertu so v športni dvorani Storžič v Preddvoru nastopili na večeru klasične glasbe orkestri in zbor Glasbene šole Kranj. Z naslovom Utrip (= ritem) klasične glasbe so nastopili mladinski pevski zbor (zborovodkinja Tamara Čebokli) s pianistom Gašperjem Jerebom, kitarski orkester (dirigent Uroš Usenik), godalni orkester (Aleksander Jovetić), mlajši pihalni orkester (Mitja Marošek), orkester flavt (Katja Stare), pihalni orkester (Tomaž Kukovič), harmonikarski orkester (Dejan Maleš) in simfonični orkester s solistom-pianistom Anejem Krotecem in dirigentom Tomažem Kukovičem. Ves blišč primarnega glasbenega izobraževanja je bil venomer soočen z umetniško tenzijo in kar je pravzaprav na taki ravni kot smo jo tokrat slišali, pravi veleum za (glasbeno) umetnost. Zavedati se namreč moremo, da gre za osnovno glasbeno izobraževanje, ki pa ima v sebi tudi v Kranju vseskozi še svojo dodatno umetniškost; seveda »step by step,« postopom: od najmlajših pa vse do tistih, ki na tej stopnji tudi že posežejo po oboah, fagotu, rogovih, tubi, harfi, violi, kontrabasu in še čem. Kljub temu, da se je v več kot 100-letnem razvoju glasbenega šolstva v Kranju le-to razvilo do sedanjih neslutenih rezultatov. Pa kljub temu, da se je lokacijsko in prostorsko GŠ Kranj razvila iz skromnih prostorov na kranjskem Trubarjevem trgu 3 prek treh dodatnih stavb (nekdanji hotel Evropa na Poštni ul. 2), nova lokacija na Cankarjevi ul. 2 in v Cerkljah v OŠ Davorina Jenka, kjer imajo še podružnično šolo. Šola in s tem posredno Kranj kot osrednje gorenjsko gospodarsko, družbeno in kulturno politično središče pa svoje profesionalne (koncertne) dvorane še nima. Zato doslej podobna gostovanja v dvorani Grandis na bližnjem Brdu, sedaj pa prvič v Preddvoru, v sicer profesionalni športni dvorani. Tokrat je bil za tole gostovanje zaslužen še sosednji kranjski župan Rok Roblek iz Preddvora. In se je splačalo večkrat, saj je bila verjetno za tisoče (hvaležnih) poslušalcev dvorana polna. Kot so poudarili nekateri sogovorci, npr. ravnateljica GŠ Kranj Petra Mohorčič (ta sposobna in tenkočutna vodja) in podžupanja MO Kranj Manja Zorko, gre za tehten zalogaj glasbenovzgojnega procesa, ki pa se lahko okrona in izkaže prav s tem, kar smo slišali in videli tudi tokrat. Prireditev je spretno vodila kar ena od učiteljic šole Urša Lojen.

Mladinski pevski zbor

Kitarski orkester

Med prvimije nastopil komaj 10-članskimladinskipevski zbor ob spremljavi pianista Gašperja Jereba in pod vodstvom Tamare Čebokli. Na njihovem sporedu je bila domovinska idila Doma našega skladatelja srednje generacije Mateja Kastelica po lastnem besedilu (2021). Čistemu petju deseterice pevk in pevcev se je ob več kot očitno naklonjenemu G. Jerebu pridružila še odrska razsvetljava (light show) in pa ozvočenje.

To, osvetljava in ozvočenje, se je nadaljevalo še naprej, skozi celoten koncert in teklo neprekinjeno. Kitarski orkester pod vodstvom Uroša Usenika je nastopil z dvema skladbama: še enega mladega Drejca Pogačnika Mini fugo in Italijana Francesca Molina Fantazijo. Ob množičnosti in zborovski zasedenosti kitar samo bili priča popularnosti tega inštrumenta na tej ravni (slovenskega) glasbenega šolanja, ki se ga očitno da še kako dobro izkoristiti tudi v orkestrske namene. Če je bila pri predhodnem zboru intonacija brezhibna, tudi kitaristi v tej svoji glasbeni vrlini niso nič kaj zaostajali.

Godalni orkester

Mlajši pihalni orkester

Seveda je v vsakem tovrstnem dirigentu mnogo več pedagoškega erosa kot pa kakšnih večjih umetniških ambicijah in tovrstnih prijemov. To se je pokazalo tudi v nastopu mlajšega godalnega orkestra, ki ga je vodil violinski pedagog in violinist Aleksander Jovetić. Na sporedu še ene množične zasedbe godalnega orkestra (ok. 60 godalk in godalcev, mdr. tudi kar 4 kontrabasi) sta bili dve priredbi C. Westona Largo iz znamenite Dvoržakove Simfonije št. 9-Iz Novega sveta in znameniti ter popularni Can-can Francoza Jacquesa Offenbacha. Tukaj pa je bila tako zaradi množičnosti kot ozvočenja včasih spotakljiva intonacija in kar je glede na število igrajočih se (zlasti mladih!) godalcev, skoraj nemogoče na tej stopnji pripeljati do perfekcije.

Mlajši pihalni orkester je imel z dirigentom Mitjo Maroškom na sporedu dvoje modernih del. Tudi zasedba je bila precej prozorna pa kljub temu kar zavidljiva. 3-stavčna skladba As the Eagle Flies J. Swearingena in pa Let’s Beguine J. Taylorja sta bili tisti dve skladbi, ki sta z modernim zvenenjem tudi mladim pihalcem, trobilcem in tolkalcem nudili kar precej užitkov pri samem poustvarjanju.

Orkester flavt

Pihalni orkester

Orkestru flavt s tremi predstavljenimi deli je dirigirala flavtistka in učiteljica Katja Stare. Slišali smo kar njeno priredbo znamenitega stavka Badinerie iz 2. orkestrske Suite J. S. Bacha, Plesu flavt iz znamenitega baleta Hrestač P. I. Čajkovskega in enega od popularnih Menuetov iz godalnega kvarteta L. Boccherinija v priredbi J. v. d. Goota. Še ena množična ali kar zborovska zasedba (flavt) je opozorila na še en popularni (pihalni) inštrument na tej ravni (glasbenega) šolanja. V njem pa smo slišali in videli tudi take različke kot je tudi večja (orkestrska) flavta.

Pihalnemu orkestru je dirigiral Tomaž Kukovič. V njem smo mdr. slišali in videli tudi kar dve tubi, med člani pa tudi kakšnega pedagoga, učitelja kranjske GŠ. Tokrat sta bili v partih na pultih izvajalcev ter v partiturah dirigenta na (elektronski) tablici dve (tuji) deli: Fanfare in triumf J. Swearingena in A Joyful Journey R. Sheldona.

Harmonikarski orkester

Simfonični orkester s solistom

Harmonikarski orkester je z dirigentom in pedagogom Dejanom Malešem predstavil dvoje priredb Andante cantabile iz enega od godalnih kvartetov P. I. Čajkovskega in priredbo klavirske Humoreske Antonina Dvoržaka. Tudi zanje, tako kot za večino orkestrov GŠ Kranj, je bila spet značilna množičnost, zborovska zasedba partov; in seveda z absolutno intonančno perfekcijo.

Finale, ali konec je bil simfoničen, orkestrski in solistični obenem. Dirigent in umetniški vodja celotnega večera orkestrov in zbora GŠ Kranj Tomaž Kukovič se je tokrat ognil priredb in postavil na preddvorski športni in zdaj še koncertni oder enega najbolj popularnih simfoničnih Intermezzov iz opere Cavalleria Rusticana Pietra Mascagnija. Nastop in celoten koncert pa okronal s krstno izvedbo Fantasie za klavir in orkester mladega učenca klavirja šole, doma sicer iz Preddvora, Aneja Kroteca. Že Intermezzo je bil presunljiv, noviteta in zdaj že tretje slovensko glasbeno delo tega večera pa nasploh boom. Res, da je Fantazija dovolj prosto pa vendar fantazijsko glasbeno delo, je terjalo poleg avtorja še nekaj mentorjev. Med prvimi je to Anejeva učiteljica klavirja Tanja Činč Mirt, delo je orkestriral Gašper Jereb, na koncu koncev pa ga je izvedel še dirigent Tomaž Kukovič: mnogo fantazije, prostodušnih melodij in poudarek na (solističnem), včasih tudi kar improvizacijskem klavirju. Predvsem pa veliko poslušljive (včasih celo zabavne) glasbe. Vse skupaj pa več kot dobra popotnica mlademu in nadebudnemu pianistu (solistu)-skladatelju Aneju Krotecu.

Finalni poklon: Gašper Jereb, Tanja Činč Mirt, Anej Krotec in Tomaž Kukovič (od leve proti desni); v ozadju orkester