Slovenska pisateljica in pesnica Nives Gogala je pri Založbi knjig Kulturnega centra Maribor v Zbirki Sprejeto, Proza objavila roman (Pred)klon preveč (2025). Knjigo je grafično zasnoval Peter Dobaj, oblikovanje in prelom je opravila Tina Horvat, avtor slike na naslovnici je Edward Jenner.
Nives Gogala je pri Založbi knjig Kulturnega centra Maribor že objavila zbirko pravljic Lev z modrimi očmi (2002) in pesniško zbirko Ko pajčevina naredi metulja (2023),več pesniških zbirk in drugih del je izdala tudi v samozaložbi ali pri drugih založbah.Avtorica si je svoje novo literarno delo zamislila kot kriminalko, vendar je tisto, kar je nastalo, veliko več. Pripoved o študentki medicine Nissi ali Niss(k)i se odlikuje z eksperimentiranjem z jezikom in izzivalno notranjo napetostjo. Roman je napisan v tretji osebi ednine, slog in formalni vidiki pa spominjajo na pisanje sodobnih slovenskih pesnikov, zlasti pesnic. Pisateljica namreč umešča besede med poševnice, rada uporablja narekovaje, navaja nove in nove sopomenke, na koncu povedi doda več ločil skupaj. V narekovaje postavlja tisto, kar naj bi bilo dvoumno, ironično, pomembno, slikovito ali humoristično, dvojni pomen besed prikaže z oklepaji. Že naslov si je mogoče razlagati kot telesni premik ali predklon, hkrati pa kot tudi tisto, kar naj bi se zgodilo med postopkom nastajanja klona. Nives Gogala si v svojem inovativnem jezikovnem in vsebinskem prizadevanju jemlje veliko svobode tudi glede pravopisa. Mar ne ravnajo tako tudi tisti, ki svoje literarne stvaritve pišejo v slengu ali narečju?
Avtorica v romanu kaže tudi veliko strokovne vednosti, poznavanja etimologije in znanja latinščine. Študij medicine predstavi natančno in celovito, v pisanju o kloniranju, digitalizaciji in proučevanju nekaterih telesnih organov je Nives Gogala prava pravcata znanstvenica. Pisateljica kot dobra poznavalka človekove duševnosti poglobljeno opisuje tudi posamezne značaje in njihovo ravnanje. Večkrat se zaustavi ob spoznanju, da protagonistka že vnaprej ve, da se ji s študentom Ver(n)onom, ki naj bi bil plemiškega porekla, ne obeta nič dobrega, a se v svojem iskanju bližine ter nečesa novega in vznemirljivega vendarle ne zaustavi. Zvrstijo so naključja in strašljivi dogodki. Različna znamenja, ki se čedalje bolj kopičijo, bi bilo treba jemati resno.
Niss(k)a ima sicer svojega fanta, študenta veterine, imenovanega Mirt ali Peki, a razmerje z njim ni tisto, kar bi jo izpolnjevalo in osrečevalo. Zahoče se ji nečesa drugega, razburljivega in morda celo nevarnega. Doleti jo veliko nepredvidljivega, tudi nosečnost. Kar naprej se pomika iz prostora v prostor medicinske fakultete, nekaj išče in je precej negotova. Veliko življenjskih moči namenja študiju, načrtovanju zasebnega, čustvenega in intimnega življenja ter hlepenju po nečem, kar bi jo lahko pahnilo v pogubo. Hrepenenje po Ver(n)onu je kdaj pa kdaj videti kot nekakšna obsedenost. Niss(k)o prešine spoznanje, da ljudje živimo drug mimo drugega, vpeti smo v hitrost življenja in se ne najdemo tako, da bi se pravočasno poiskali, sebe v sebi in sebe v drugih.
Pisateljska moč se silovito razplamti, ko začne Nives Gogala opisovati značaj in ravnanje megalomanskega Ver(n)ona, z vseh vidikov uspešneža in nekoga, ki ima zelo visoko mnenje o samem sebi, tako rekoč ničejanskega nadčloveka. Ker se tako visoko ceni, bi bila za njegovo sopotnico, primerna prav Niss(k)a, dekle, v kateri vidi odrešenika Jezusa Kristusa. Že
res, da so od mladeniča starši in drugi vedno preveč zahtevali in je morda tudi zato postal problematičen človek brez moralnega kompasa, nekdo, ki išče znanstvene vire celo v nacističnih medicinskih raziskavah iz druge svetovne vojne, toda v življenju so začrtane meje, ki jih ne bi smel prekoračiti. Ver(n)on je ihtav in zagnan ter si domišlja, da je izbranec in primeren za svetovnega vodjo. V svojem mladem življenju je drugim ljudem storil veliko zla in nekatere celo pogubil. Ni čisto gotovo, ali so v Ver(n)onovi osebnosti tudi znamenja in pojavne oblike duševne motnje. Ljubezensko hotenje se na koncu spremeni v obrat ter veliko in grozljivo presenečenje, ki ju avtorica prikaže z veščo roko in literarno nadvse prepričljivo.
Marija Švajncer