Prva epizoda: CVETOVI
1
»Narobe si me razumel, Swaszchka!«
»Sploh ne!«
»Pa si! Si zalil klematis?«
»Ne!«
»No, vidiš! Imberg se danes vrne, Swaszchka! Kako ji boš predstavil dosežke zadnjega tedna? Boš jecljal? Se boš izmikal?«
»Ubijem vaju in umorim!«
»To le stori, in glej, da boš potem dobro zakopal najine ostanke! Kar nekaj jih bo, za to sva poskrbela! Verjemi, da za Imberg ne bo ostal zgolj kup kosti ali prah! West Hempstead ima drugačne načrte s teboj, midva pa tudi!«
»Na katerem letališču pristane Imberg?«
»Ugani!«
*
Peljemo se po Abbey Road. Če pogledate predse, vidite znameniti prehod za pešce, po katerem je včeraj šla Imberg Tonyn. Če pogledate levo, vidite skrušenega in bosega McCartneyja, ki mu je delček zgodovine šel po zlu!
»Gospod vodič …«
»Ni še čas za vprašanja! Če hočete govoriti, povlecite s kupa karto in povejte, katera je!«
»Štih!«
»Štih ni karta, gospod! Vrzite ga z avtobusa!«
»Štih! Štih! Štih!«
»Bi še kdo rad kaj povedal?«
»Zakaj je McCartney ravno na levi?«
»Ker gremo proti Belsizu, gospod!«
»Ne bi potem moral na levi biti Engelbert Humperdinck?«
»Vrzite ga z avtobusa!«
»Engelbert! Engelbert! Engelbert!«
2
»Imberg! Kako si potovala?«
»Med Rimom in Tunizijo turbulence, iz Tunizije do Dovra smo se peljali med točo, potem smo prestopali pri Budimpešti. Kje pa je Wolf?«
»Včeraj je umrl.«
»Klematis?«
»Klematis!«
*
»Jaz te bom purgersko vprašala, ti mi pa sholastično odgovori, prav?«
»Velja!«
»Koliko avtobusov imaš ta hip?«
»Pet.«
»Pet avtobusov … Koliko ljudi povprečno na avtobus?«
»Dva.«
»Se pravi, deset ljudi za vseh pet avtobusov? Se pravi, voziš prazen?«
»Ne, ob ponedeljkih in sredah imamo čakalne vrste in petdeset zaporednih fur za duše veteranov – branilcev Kanade iz 18. stoletja, medtem ko je ob četrtkih in petkih vedno na vrsti Klub upokojencev West Hempsteada, oba člana!«
»Ampak če si pa …«
»Rekla si, naj ti sholastično odgovorim!«
»Še vedno voziš samo čez Belsize?«
»Abbey Road, Belsize … Vedno povem, da si včeraj šla čez prehod za pešce …«
»Kdaj včeraj?«
»Včeraj včeraj. Vedno povem.«
»Zakaj?«
»Dodana vrednost za turiste!«
»Zakaj?«
»Rekla si, naj ti sholastično odgovorim!«
»Res je, tu si me dobil. Ne znam ti odgovorit nazaj. Kako je bilo v zadnjem četrtletju?«
»17 funtov dobička po odbitku vseh stroškov in najinih plač!«
»Plače nama izplačuješ? Ljudje se brezposelni in upokojeni spravijo na avtobus, da bi se popeljali po Abbey Road, ti pa izplačuješ plače?«
»Rekla si, naj ti sholastično odgovorim!«
»Jaz pa sem končno pogruntala, kako naj se na to odzovem! Si izplačal količnik? Vedno je treba izplačat količnik in nagrado!«
»Samo teden dni te ni bilo, Imberg!«
*
»Fanta, motita me!«
»Samo eden od naju je še živ!«
»Spravi že Wolfa na britof!«
»Fortune Green so zaprli zaradi prometne nesreče!«
»In?«
»Naj ga vlečem peš?«
»Saj je čez cesto!«
»Tako blizu spet ni!«
»Spravi ta klematis iz stanovanja, preden nas vse pobije!«
»Klematis ni ničesar kriv. Lačen je.«
»Kupi mu BirdsEye Petis Pois! Nabavi mu Nutello, briga me, jutri moram spet na letalo!«
»Derek?«
»Ne. Švica.«
»Kako pa je Derek?«
»Če misliš Washingtona: pred desetimi leti so ga zadnjikrat videli na krilih neznanega ptiča nekje v Antilih. Če misliš McDurfyja: umrl je.«
»Klematis?«
»Klematis!«
3
Potnike v Zürich prosimo, da se razvrste v 544 enakih vrst po 13 oseb! Pregled mobilnih naprav se bo vršil v skladu s predpisano zakonodajo. Počakajte, da vas nagovori naš referent!
»Spet ti, Imberg? Koliko cvetličarn pa imate po svetu?«
»Swaszchka, tole je Ricky! Ricky, gospod Swaszchka bo prinesel še en prenosnik zame!«
»Niste vi tisti, ki vozi turiste na Belsize?«
»Ste že bili kdaj z nami?«
»Ne, rojen sem v Camdenu, poznam tisti konec!«
»Gospod je moj poslovni partner, Ricky!«
»Aha, ste cvetličar?«
»Ne, informatik, a kdo bo pisal vse tiste kode, če se lahko vsak dan vozi po Londonu!«
»Naši avtobusi so bolj prazni, Ricky!«
»Koliko podjetij pa sploh imaš, Imberg?«
»Ne bi verjel, če bi ti povedala! Preskeniraj hitro ta laptop in pojdimo!«
»Restavracija na Heathrowu je danes free, Imberg! Šef ima davico, pa je poskrbel za dan odprtih vrat!«
»Ralph ima davico že trideset let! Skupaj sva se šolala v Actonu!«
»Ste hodili v kuharsko šolo, gospod?«
»Ralph je fizik, ki je zavohal denar v letaliških menzah! Bil je prebrisan, že v šoli je govoril, da se sila teže prilagaja pavzam za kosilo!«
»Če bi vidva nehala čvekat …«
»Letalo gre šele čez poldrugo uro, Imberg! Saj si rezervirala sedež?«
»Za to ceno?«
*
»Wolf! Wolf!«
»Kaj bi rad?«
»Imberg je šla v Zürich, zvleči te moram do pokopališča! Taksi bom poklical!«
»Za britof? A ni čez cesto?«
»Težek si, Wolf …«
»Raje požgi tisto prekleto rožo! Nato pokliči pogrebni zavod, da to opravijo, kot se spodobi!«
»Imberg ni pustila nič denarja, Wolf!«
»Reci, naj izstavijo na firmo, en pokop več ali manj!«
»Ne bo čudno videt, če bo na računih turistične agencije sv…«
»Ima mogoče Imberg samo tole neprofitno španovijo s teboj, ki še stavka ne znaš tvorit, kot se spodobi? Kam pa je šla v Zürich? Menda ne v cvetličarno?«
»Tako je rekla!«
»Ti kar reci, naj pošljejo na turistično!«
*
Spoštovani potniki, vstopate na letalo v Zürich! Vsa oblačila pustite pri vstopu in omogočite našim Razkužilnim Rokam (TM), da vam natrejo telesa z letalno tekočino!
»Že spet to slačenje! Vsak dan, za vsak polet!«
*
»Wolf! Wolf!«
»Kaj bi rad?«
»Telefoni so zasedeni!«
*
Spoštovani potniki, govori vam pilot! Obleke vam pri izhodu ne bomo mogli vrniti zaradi novih določil o pristajalni varnosti, ki je v veljavo stopila pred dvema minutama in pol! Prosimo za razumevanje, še posebej potnico Imberg Tonyn, ki po naših informacijah na zadnjem prestopnem letu iz Budimpešte pri vstopu v letalo ni hotela oddati nogavic!
»Kdo se ni hotel popolnoma sleči?«
»Gospod, umirite se! Tokrat je vse, kot mora biti, let bo nekoliko nižji in osemnajst ur daljši kot običajno, a sicer vaša varnost na letalu ni ogrožena!«
»Če nam potem ne boste vrnili oblek, kako bomo prišli z letališča?«
»Na letalu imamo dovoljšno količino domačih halj, do kovčkov boste pa menda že prišli tudi bosi!«
Spoštovani potniki, prehajamo v območje fizisa! Ostanite pripeti!
*
♪♪♪ Primite partnerja – čez pas, na uho zarenčite mu – na glas, zarijte mu nalivnik – v oko, ne tako, ampak – tako … (la la la la la) ♪♪♪
Spoštovani potniki, govori vam pilot! Ples se bo nadaljeval še do dokončnega preleta Francije, nakar bomo zavili do Vladivostoka in nazaj na Zürich!
»Takole neodeti bomo staknili še kakšen prehlad!«
»Ne bomo, poglejte – levo krilo gori!«
»Ooo, zakurili so!«
»Gori tudi desno krilo!«
Spoštovani potniki, govori vam vaš pilot! Da bi vas zaradi višine, ki se ji izpostavljamo, ne zeblo preveč, smo zakurili obe krili. Žal bo to dejanje čez približno deset minut rezultiralo v eksploziji letala! Želimo vam miren ples in hvala za razumevanje!
»Nič novega niso povedali!«
4
… in če bi tudi v prihodnje radi uživali v lepotah zahodnega Londona, pa nas priporočili še komu, pojdite na našo spletno stran, ki je zapisana na promocijskem gradivu in kliknite Obožujem. 52 % vaših prihodkov bo odtlej vsak mesec samodejno odvajanih na naš račun …
»Lej, a ni tamle Paul McCartney?«
»Nekam skrušeno sedi!«
»Tam je že od ponedeljka, ko sem šel čez cesto!«
Spoštovani, čez cesto je tam v ponedeljek šla Imberg Tonyn!
*
»Čemu potrebujete plišastega pelikana za zavijanje na Finchley Road?«
»Smerokazi so šli, gospa!«
*
»Wolf! Wolf!«
»Še na pokopališču mi ne daš miru, Swaszchka! Zalij klematis in daj mir, vlekel si me čez Finchley in Fortune Green, da še pepela ni kaj dosti ostalo!«
»Potem ne greva zdaj jest?«
5
»Imbergino letalo sploh ni pristalo. Poročajo, da ga je razneslo nekje nad Francijo!«
»Ti šment! Imberg je prej gotovo kaj pogruntala – ni to tisto letalo, kjer morajo potniki sle…«
»Razodeti let (TM), malce dražji, a udobnejši!«
»Air France?«
»Air France!«
»Misliš, da je bil klematis na letalu?«
»Imberg ima vedno kak cvet v torbici!«
»Misliš, da je pristala kje v okolici Georges Pompidou?«
»Ne vem, zakaj so leteli čez celo Francijo! Nemčija zdaj ni dovolj dobra? Poljska? Rusija?«
*
Gospod, vladar nebes in Zemlje, sprejmi k sebi Johna Wolfganga Sidricha, tudi vladarja nebes in Zemlje …
»OH, WOLF! OH, WOLF! Emm … počakajte malo! Saj nisem klical pogrebnikov in padreta, kaj je zdaj to? Wolf je že pokopan!«
»Ja, oprostite, bili smo namenjeni v Euston!«
»Ampak ime ste pa prav povedali!«
»Se zgodi!«
*
»Imberg, zakaj pa si oblečena v listje?«
»Če bi ti skakal z Razodetega leta (TM) minuto pred eksplozijo, bi se ti tudi zarili drobci letalskega trupa v telo!«
»Ah, metalno listje!«
»Bi nehal čvekat in pripravil kak čaj? Kje pa je Wolf?«
»Zvlekel sem ga k počitku! Šel sem mu na jetra, in potem so prišli nekakšni pogrebci z duhovnikom, vsi namenjeni v Euston …«
»Tudi meni greš na jetra!«
»Waitrose zeleni?«
*
»Swaszchka, si ti brskal po moji torbici?«
»Nikoli še!«
»Klematisov cvet je izginil!«
»Ojej, ojej …«
»Ti se kar norčuj … Zadnjih 25 let ga nosim s seboj in še nikoli ni nikamor padel …«
»Utrgaj si novega tamle iz kota sobe, ta prekleta roža ali karkoli je že je vsepovsod!«
»Pojdi lovit turiste, Swaszchka, osem je že!«
»Wolf še ni jedel!«
»Wolf ne bo več jedel!«
»Tako je – ne bom več jedel!«
Druga epizoda: KRALJICA
1
»Torej?«
»Lahko stopite pred novinarje, veličanstvo?«
Mother McMary Comes To Me I, kraljica Škotske, se je vzravnala v postelji.
»Ob osmih zjutraj? Ste vsi čisto prizadeti?«
»Veličanstvo, dom starcev je sprejel proračun, pa bi zdaj tisk rad izjavo!«
»Kak proračun, saj še včeraj niso vedeli niti, ali bomo dali trinajst milijard za obnovitev počivališča Roberta Burnsa ali raztreščimo Highlands in zgradimo še eno športno dvorano! Kaj pa se je zgodilo čez noč?«
»Lord Dinwiddie je umrl, veličanstvo!«
»Kar čez noč?«
»Tako pride …«
»In jaz, ki očitno za vse izvem zadnja, naj zdaj kar dam izjavo za tisk!?«
»Chelery jo je že napisal, veličanstvo!«
»Pa kaj še! Dajte mi laptop!«
»Chelery ga je zaplenil!«
»Obesite ga, meni pa prinesite oblačila in ta prekleti prenosnik! Ste ob pamet? Taka pomembna sporočila bi zdaj pisali pomočniki ali kako? Sploh zna pisati? Preden ga obesite, ga vprašajte še to!«
»Prepozno, veličanstvo …«
»No ja, pač ne bomo izvedeli! Kako je ta sploh prišel na dvor?«
»Podvržen je bil vašemu humorju, veličanstvo, leta 1985 je zdržal sedemnajst ur najbolj črnih skečev …«
»Leta 1985 je bila Škotska še del Združenega kraljestva! Dam obesiti še tebe?«
»Ravno prej sem se obril, veličanstvo – mislite, da je to smotrno?«
»Ne vem … Vedno te lahko dam obesiti pozneje! Kadarkoli. Zdaj pa vsi ven, dokler ne spišem teh par stavkov! Skličite dom starcev, takoj, jim že pokažem sprejemati odločitve, takole čez noč in s smrtnimi posledicami! Novinarji naj pridejo ob osmih zvečer!«
»Kakor ukažete!«
»Spizdite zdaj vsi ven!«
*
♪♪♪ VIŠAVSKA MARY ♪♪♪
Obrežja in potoki ob
montgomeryjskem gradu,
vode, ki tiho žubore,
rože, ki sem jih kradel,
da njej izmed vseh cvetov
dejal bi: le izberi,
ko zame odvrgla obleko bi
moja Višavska Mary.
Kako je sladka pesem ptic,
bohotni gloga cveti,
ko pod njegovo senco jo
k prsim hitim prižeti,
ko angeli kar plešejo
nad nama v atmosferi
ljubezni in predanosti
z mojo Višavsko Mary.
Objeta sva prisegala,
ko morala sva iti,
da kmalu spet se snideva,
tako pač mora biti!
A smrti veter je zavel
leden – vrag ga poberi! –
in v grob prezgodaj odpeljal
mojo Višavsko Mary.
Zdaj blede ste, ve ustnice,
ki vdilj sem vas poljubljal!
Za vselej umrl je pogled,
v katerem sem se izgubljal!
In v tihem prahu ždi srce,
ki je živelo v veri,
da tudi moje ljubi jo –
mojo Višavsko Mary.
»Bolj z andohtjo, lord Horsburgh! Niste v pubu!«
Stari dostojanstvenik se je namrščil. Očitno njeno veličanstvo ni razumelo, da je star poldrugih 98 let in da med deseto dopoldne in peto popoldne komajda diha.
»Več basa, lord Horsburgh! Saj ste celo življenje kadili najmočnejše uvožene cigarete!«
Prasica, še žalila ga bo! Kot da ni uporabljal nobenih domačih izdelkov!
»Pa vi, McBurnie …«
»Veličanstvo?«
»Stojite, kot da bi koso klepali!«
»Prosim lepo?«
»Vi predsokratiki se igrate državnike, sprejemate odločitve brez moje vednosti, ob osmih zjutraj naj bi dajala izjave, o katerih ne vem prav nič, nakar mrcvarite Burnsa, kot da je lutka iz kake Strniševe pesmi! Še dobro, da je Visoška Mary že pokojna!«
Dom starcev se je spogledoval. Lord Methven je nato počasi zamrmral:
»Vaše veličanstvo nima izvršilne moči!«
Kraljica se je zakrohotala.
»Ustrelite ga!«
V prostor je stopilo osemnajst vojakov, nastrojilo puške in izvršilo kraljičin ukaz. Stari Lord Methven je na široko odprl oči, kot da ne more verjeti. Desetletja, kaj, stoletja! je bil vdan britanski, zdaj pa škotski kroni. Že njegov prapraded je vsaj šestkrat umrl za vladavino, dvanajstkrat pa je bil ranjen z meči in žogicami za golf, ki so jim takrat rekli še zgolj »žogice«.
Nato se je lord Methven pod streli zgrudil. V prostoru je završalo.
»Toliko o izvršilni moči!« je zagodrnjala kraljica. »Nadaljujmo, glede na to, da se je pokazalo, da bo treba v zakone, če se to še ni zgodilo, vpisati tudi tale manjši primanjkljaj!«
»Veličanstvo …«
»McBurnie?«
»Nič, nič!«
»Strelci so še tu, McBurnie! Imate povedati kaj tehtnega?«
»Sklep o proračunu vzamemo nazaj, veličanstvo! Je pa še ena stvar …«
»Ja?«
»Vi res ne morete odločati o teh stvareh! Nekaj pa mora vendarle početi tudi uradna izvršilna oblast!«
»Ki je trenutno na moji strani!« je odgovorila kraljica. »In to z osemnajstimi argumenti, ki jim Methven ni našel protiuteži! Kar zadeva dom starcev, ga bo očitno treba obnoviti, če bomo hoteli naprej v času. Odkar smo spet na svojem, se ni zgodilo še nič, razen seveda nekaj rockovskih koncertov in tri ilegalne petelinje borbe, ki so jih celo v Južni Ameriki že zdavnaj prepovedali!«
»Gre za procese, veličanstvo!«
»My ass! Treba se je samo odločiti in tudi kaj vložiti. Kam smo denimo vlagali v zadnje času? Smo še sploh v gospodarskih odnosih z Anglijo?«
»Do Londona smo se nekolikanj ohladili, veličanstvo!«
»Razumljivo, razumljivo! Vendar bo treba razmisliti o bilaterali, minilo je vendar že dovolj časa, ni nam treba več odgovarjati njihovi oblasti, gospodarsko smo oboji neodvisni …«
Med starimi lordi je spet završalo, a tokrat se je zdelo, da tuhtajo, kaj naj predlagajo kraljici, ki se je ne bo dalo tako zlahka prepričati.
»Moja nečakinja ima delež v londonskem turističnem podjetju!« se je nato oglasil lord Tonyn.
»Kakšno zvezo ima to s proračunom?« je zanimalo McBurnieja.
»Tiho!« je zaukazala kraljica. »Lepo postopoma! Kakšno turistično podjetje, lord Tonyn?«
»Edino vodenje turistov po Londonu, ki je še preostalo, veličanstvo!«
»Turisti? London?«
»Mrtvake in dva upokojenca vozijo po Belsizu, veličanstvo!«
»Mrtvaki imajo denar, to ni slaba ideja! Pokličite to svojo nečakinjo in ji povejte, da se škotska krona zanima za njeno podjetje! Do torka bi rada na mizi še več podobnih predlogov, in če se ne uredi zadeva z Burnsovo grobnico, bo spet prišlo nekaj vojakov v tele hrame …«
»Prav, veličanstvo!«
»Zdaj pa kar na delo, sprejeti moramo proračun! Tisk je že na trnih, jaz pa nočem, da me zbujate zaradi reči, ki naj se me menda ne tičejo, ali kako?«
Osemnajst vojakov je repetiralo puške.
»Ne ne, veličanstvo, o vsem boste obveščeni!« so začeli vpiti lordi drug čez drugega. »Pridite jutri na čaj k Mileni, vabljeni ste v Aberdeen smučat …«
Kraljica se je zadovoljno nasmehnila in našobila ustnice za petje.
Zdaj blede ste, ve ustnice,
ki vdilj sem vas poljubljal!
Za vselej umrl je pogled,
v katerem sem se izgubljal!
2
»Stric Bertie!«
»Imberg! Nos ti je zrasel!«
»Stric Bertie, tako se pa ne govori! Mary mi je pisala, se mi je kar zdelo, da boš prišel!«
»Cariniki so mi preobrnili avto – zdaj še cigaret ne smeš več prinesti v London!«
»Prejšnji mesec so v cigaretah tihotapili čaj, dobili smo cel kartel! Streljanje, pregon po Hammersmithu …«
»Kako si, Imberg?«
»Potujem …«
»To vem, spremljam po radarju. Kdo je Mary?«
»A ni zdaj kraljica pri vas? McMary Comes To Me Of Scotland I? Ali sem narobe brala v Sunday Ledgerju?«
»Kraljica ti je pisala?«
»Zanima se za mojo firmo … Saj zato si tu, ali se motim? Omenila je, da se boš oglasil!«
»Ampak …«
»Kaj ti ne gre v račun?«
»V domu starcev se je delala, kot da nima pojma …«
»Ti se ne bi?«
»Odkod poznaš kraljico, Imberg?«
»Na faksu sva bili skupaj v bendu. Naj ti sama pove!«
»Se pravi, da je ves čas vedela … Namerno me je izzvala …«
»Stric Bertie, boš sédel? Swaszchka je ravnokar šel ven, božji mir vlada v fletu …«
»Še vedno imaš klematis, vidim …«
»Ti ne?«
»Ne iz istega semena … Sadike … Karkoli že, pustiva zdaj klematis! Škotska je v duhu sodobne bilaterale in duhu tekočega proračuna spet pripravljena za gospodarsko sodelovanje z Anglijo, sicer v manjši meri in brez kakšnih pizdarij …«
»Vse to smo dorekli že v soočanjih na R…«
»Počakaj, da povem do konca! Tam se nismo ničesar dogovorili. Beseda je nanesla na nogomet in potem smo ga skupaj gledali, thus ustvarivši vtis, da se politični duhovi umirjajo …«
»Pa se ne …«
»Politični duhovi se ne umirjajo, niso pa neumni!« je zagodrnjal stari lord. »Tudi ti nisi neumna in kraljica bi rada delež v tvojem podjetju, da kar naravnost udarim!«
»V katerem?«
»Turističnem!«
»Mary bi prevažala kadavre po Abbey Road in naprej in nazaj?«
»Mrtvaki imajo denar!«
»Ne, pa ga nimajo! Mary mi je že vse napisala, zavrnila sem jo!«
»Zavrnila si jo? Kraljico Škotske?«
»Njo in Eltona Johna, oba bi imela share!«
»Elton John?«
»Njega sem sprva še hotela vključit …«
»Eltona Johna?«
»Ampak potem … potem sem premišljevala. Nikogar ne želim vključit!«
»Tudi sam sem naredil nekaj domače naloge?«
»In?«
»Nič. Nikoli nisem bil dober v šoli. Zato pa sem lord!«
»Stric, umiri se! Skuham ti en Waitrose …«
»Še vedno piješ čaj iz iste štacune?«
»Pri roki je, ko pridem s podzemne! Kaj pa bi ti pil?«
»Whittard!«
»HA!«
»Včasih sem živel na Regentovi, veš … Holmes je še hodil po Londonu …«
»Poslušaj … da ne bova preveč zašla: moje podjetje ni delniška družba …«
»Kaj da ne! Tvoji družabniki nimajo deležev?«
»Samo en solastnik je, a Swaszchka je bolj v svojem svetu …«
»Kaj pa tale v urni?«
»Wolf? Včeraj smo ga prinesli z britofa! Osamljen je bil tam! On ureja računovodstvo!«
»Račune zbiram!« se je slišalo iz žare.
»Stric … Druga podjetja imam, ki so donosnejša. Če bi živela od voženj z avtobusom, bi ne mogla spat niti na cesti!«
»In?«
»Kaj in?«
»Ponudiš torej druga podjetja?«
»O tem bi se lahko pogovarjali!«
»Pa se dajmo!«
»Smo se že, Mary sem vse povedala, a je rekla, da je ne zanima! Zanima jo turizem!«
»Vem! Na Škotskem imamo 763.899 turističnih agencij, država živi od voženj v visokogorje!«
»Vi imate tudi duhove, to je drugo! Swaszchka pa ima osemnajst trupel na avtobusu! Gledajo McCartneyja, ko dan za dnem sedi ob prehodu čez Abbey Road!«
»Zakaj pa ne gre več čez?«
»Skrušen je!«
»Razumem!«
3
»Swaszchka, lahko prosiš šoferja, da tokrat zaobide Abbey Road?«
»Ni šoferja, sir Frobisher! Avtobus je programiran!«
»Če mu plačate …«
»Program je nepodkupljiv!«
»Zagotovo mora obstajati kaj …«
»Programer je podkupljiv!«
»No, pa mu recite …«
»Sir Frobisher, McCartney ne bo izginil s pločnika!«
*
»Odpovedali so? Mrtvaki so odpovedali?«
»S pokopališč so sporočili, da je napovedan sneg!«
»Saj je bil lani tudi!«
»Kaj naj ti rečem?«
»Zdaj bojo še veterani nelojalni! Swaszchka, moral boš začet z oglaševanjem!«
»Kaj pa, če bi … Če bi …«
»Kaj bi, če bi?«
»Kontaktirala ono svojo kolegico … Mary z onimi dolgimi nazivi?«
»Škotsko kraljico? Nismo rekli, da v ta biznis ne bomo vlekli nikogar drugega? Preko mojega razsekanega korpusa, si vedno govoril, čeprav je bila podoba te ponazoritve precej neokusna. A rekel si preko mojega razsekanega korpusa!«
»Lahko bi vključili kakšne njihove duhove in traso potegnili do Edinburgha!«
»Čez Camden v Edinburgh?«
»Samo predlagam!«
»Swaszchka, ti še oglaševat nisi hotel! Rekel si, da so veterani in dva upokojenca dovolj za vse življenje! Da drugače ne moreš živet, da ne boš sklepal kompromisov, se podjarmljal … Iz podjetja za ulično svečavo je moral Wolf prenakazovati minimalca, da si preživel!«
»Nakazoval sem tudi zavarovanje!« se je slišalo iz žare.
»Kaj te je zdaj pičilo, Swaszchka?«
»Trupla se vedno bolj razkrajajo, Imberg! Na avtobusu smrdi …«
»Ne nakladaj! Trupla so iz 18. stoletja in zdaj te moti, da smrdijo?«
»Bi ta trupla pravzaprav po zakonih narave sploh še smela stati pokonci?« se je slišalo iz žare.
»No?«
Swaszchka je molčal. Ustreznega odgovora ni ponudil.
4
♪ Les Bicyclettes de Belsize
voziva se vštric,
nikar se ne vozita vštric,
pride avtobus in – BUM! ♪
»Hej, tako pa ne gre ta pesem!«
»Se bomo ustavili tule in vprašali gospoda Lesa Reeda in Barryja Masona! Moj oče je še imel njuno številko … Lahko počakate deset minut, grem vprašat očeta na Cross Bones!?«
»To bo dolgo trajalo! Poglejmo raje na Wikipedijo!«
*
»Gospod McCartney! Gospod McCartney!«
»Pustite me pri miru! Ne maram zdaj!«
»Snemite si no šlape in pojdite čez cesto!«
»Pustite me pri miru!«
*
»Imberg, danes sem podrezal McCartneyja!«
»No, končno, po več kot desetletju, odkar prevažaš mrtvake po Londonu! Kaj pa je rekel?«
»Cankarja je citiral!«
»Torej te je odjebal!«
»Veterani so rekli, da imajo dovolj njegovega negativizma!«
»Pa že!«
»Tudi jaz imam dovolj njegovega negativizma!«
»Well …«
»Odkar je umrl Wolf, nimam več prave volje …«
»Wolf je tule zadaj, sliši te!«
»Vem! Kar naj me sliši! Vrag naj pobere še te ture, Imberg, če že ne odpovejo, se preseravajo, zmeni se s to tvojo kraljico ali kaj je že!«
»Sem se že! Zjutraj sem ji poslala mejl! Ponudila sem ji dvajsetodstotni delež v podjetju, pod pogojem, da ti voziš!«
»Avtobus je programiran, Imberg!«
»Očitno bo zdaj drugače! Trasa bo druga in če se ti da reprogramirat, izvoli! Jaz nimam časa! Sicer boš pač ti vozil!«
»Nekaj moram reči veteranom!«
»Pusti jih spati v miru! Zaslužili so si, kaj pa se to pravi, vsak teden se vozakati po isti špuri in prenašati tvoje dovtipe!«
»Včeraj smo peli …«
»Kaj res? Od tega bodo dlje živeli, si jim povedal?«
»Peli smo Les Bicyclettes de Belsize!«
»Čigavo verzijo?«
»Čigavo? Jaz sem pel!«
»Ti? Ne Engi? Mimi Mathieu? Nada? Blind Boy Spectacles?«
»MP3-jev potnikom ne vrtimo že od leta 2009!«
»2009? Tako dolgo že vozimo?«
5
Imate neodgovorjen klic!
»Jebemti!«
Imate dve novi e-poštni sporočili!
»Drek!«
Kraljica Mother McMary Comes To Me I se je prestavila v stolu za pisalno mizo.
»Nisem dala na flight mode?«
Niste dali na flight mode! se je oglasilo nekje v prostoru.
Škotski Prisluhi (TM) so kot preprosta oblika administrativne pomoči v novi državni ureditvi prišli še kako prav. Odzivali so se na retorična vprašanja in vam med delom, če ste tako hoteli, peli stare pivske pesmi od zadaj naprej. Temu se ni nihče več čudil, storitve so začeli celo zaračunavati. Operaterji Škotskih Prisluhov (TM) so bili sprva trije, nato pa spet samo trije, skupaj torej šest in če enega umorimo, ostane petorica operaterjev. Nato eden izgine, drug pa se vrne k staršem na Islandijo. Na koncu ostanejo trije operaterji.
*
»Kako pa to, da si si premislila?«
»Več faktorjev je … Težko ti razlagam po telefonu, poleg tega moram nujno v Bournemouth. Poglej mejl, pa se bova pozneje pogovorili … veličanstvo!«
»Ah, jebi se!«
*
Iz dnevnega tiska:
• Škotska kraljica razpušča dom starcev.
• Kraljevina Škotska razglašena za kraljevino z republiškim podtonom: KZRP Škotska. Samostojna demonarhizirana republika (SDR) Wales še ne komentira političnega dogajanja na severu nekdanjega Združenega kraljestva.
• Harry Potter se vrača. Četrtič poročen in s še več triki.
• Julio Iglesias se je poročil z osemnajstletno stevardeso Erico Mae Hollow. Spoznala sta se na praznovanju stodvajsetletnice Willieja Nelsona. Willie: »Za prihodnje leto z Juliom načrtujeva skupno evropsko turnejo!« Keith Richards se jima bo pridružil na Danskem za dva improvizirana koncerta.
Tretja epizoda: TEKOČE POSLOVANJE
1
»Mary A. T. Montgomery, škotska državljanka … Kronico ima ob imenu … Ti veš, kaj bi to pomenilo, Van?«
»Kraljica! Škotska kraljica!«
»Mother McMary Comes To Me I Of Scotland? Takole v mini morrisu? Sama? Brez spremljevalcev? Neprotokolarno?«
»Idiot, samo poštempljaj, pa jo spusti čez mejo!«
*
»Kje ste dobili mini morrisa, gospa?«
»Pritekmovala sem si ga s ponarejanji državljanstev!«
»Niso ta tekmovanja protizakonita že vsaj šeststo let?«
»Šeststo petnajst, ampak zakon je pripravljen zatisniti oko ali dva, če gre za dobrodelne namene, razumete?«
»Nimate protokolnega avtomobila?«
»Zakaj pa?«
»Za državniške opravke?«
»Tu sem v civilu, gospod carinik!«
»Saj! Ne bi smeli biti!«
»Zdaj kraljica ne sme več niti na spin kak kilometer ali dva, fino, fino …«
»Z vsem dolžnim spoštovanjem, veličanstvo …«
»K sošolki grem na obisk, če vas že zanima. Če vas zanima, kje je moja telesna straža, vam priznam: umorjena je, v prtljažniku!«
»Lahko preverimo?«
»Izvolite!«
»Wyman, pridi pogledat, gospa ni lagala …«
*
»Red Blimey, znan kot Sodrga … Tudi ta je bil v vaši varnostni skupini?«
»Sodrgi niso mogli nikoli ničesar dokazati, če se prav spomnim …«
»Vse lepo in prav, veličanstvo, a čemu potujete meddržavno, sami, s trupli v prtljažniku?«
»To so me danes že vprašali. Grem k sošolki, čisto zaseben obisk!«
»Sošolka? Je ona pobila vse te ljudi?«
»Saj še niti čez mejo nisem prišla! Ona živi v Londonu, na Finchley Road. Lahko pokličete in preverite!«
»Jones, opravi to! Veličanstvo …«
»Je še vedno česa nejasnega?«
»Rekli ste, da ste sami pobili svoje oboroženo spremstvo!«
»Res je!«
»Morali vas bomo izpustiti!«
»Tudi to drži!«
»Podpisati boste morali zapisnik!«
»Z veseljem!«
»Avto bomo zadržali čez noč …«
»Zaradi mene! Od tu lahko grem tudi na vlak do Londona. Ni čisto blizu, ampak …«
»Mi vas bomo zapeljali!«
»O, lepo od vas!«
»Naročili smo že protokol za državniški obisk!«
»O ne ne, to pa ne! Tu sem zasebno, ne bi rada zdaj teh reči spreminjala v uradne mahinacije! Odpokličite ves ta džumbus!«
»Veličanstvo, stvar je taka: res je, da med Škotsko in Anglijo že od odcepitve velja dogovor, da nas umori, ki se zgodijo pred državno mejo, ne tangirajo! Na Škotskem lahko pobijete pol populacije, pa nas to en drek briga! To je eno. Drugo pa je … Dočim je drugo …«
»Vedno toliko govorite?«
»Dočim je drugo dejstvo, da moramo aretirati vse avtomobile, ki prevažajo trupla. Tretje dejstvo je, da ne glede na zasebno naravo obiska v London enostavno ne morete brez državniškega spremstva, kraljica gor ali dol!«
»Uf!«
»Sami ste to podpisali! Tudi moj oče, prometnik v pokoju, Reginald Betty Hudson Sr., niti on, navaden civilist, ne bi mogel v London brez protokolarne spremljave!«
»Uf!«
»Ker ste zdaj razpustili dom starcev, lahko kar sami tudi izničite to določilo, a ne zdaj in ne ta hip, sploh pa ne tukaj! Potrebujemo uradni papir z grbi, žigi, opljunki, odtisi zob in maščobnimi bulami!«
»Uf!«
»Kar pomeni, da boste zdaj lepo šli z nami! Igrali bomo Mull Of Kintyre in vas izkrcali na Finchley Road!«
*
»Ste vi Imberg Tonyn?«
»Koga pa zanima?«
»Carinska kontrola, ustavili smo vašo prijateljico Mary Montgomery, ki se je s Škotskega pripeljala v Anglijo …«
»Mary? Odkod …«
»Zanima nas, ali sta zmenjeni za srečanje?«
»Morala bi priti že pred poldrugo uro!«
»Torej, njeno veličanstvo Mother McMary Comes To Me I. Of Scotland je ta hip na poti na vaš naslov z od kralja Charlesa določenim protokolarnim državniškim spremstvom!«
»Ovbe, spet ta neumen zakon!«
2
»Pobila sem tiste kurce, ki so vso pot samo blebetali, potem se je tudi na avtocesti nekoliko razredčilo? Je tole ta tvoj Švaščka ali kaj je že?«
»Nisva poročena, Mary!«
»O tem ne dvomim!«
»Pravzaprav te bom prosila, če ga lahko na poti nazaj vzameš s seboj in ga ustreliš nekje pred mejo!«
»Nič lažjega, do takrat bodo verjetno že tudi izpustili moj avto! Lahko gre tepec ven, prosim?«
»Za zdaj je še poslovni partner v podjetju, Mary! Prav tolikšen delež ima kot jaz, tako je bilo zapovedano in tudi overovljeno, s pečatom pomazano, na kruh dano in poteptano z gumo avtobusa 113. Zapisnik piše, to rad počne, samo pri miru ga pusti!«
»Ko smo že pri mazanju, imaš mogoče kak namaz, od zjutraj že nisem jedla! Čigava pa je tale roža?«
*
♪♪♪ Pogorje Kintyre,
meglica, ki pride z morja … ♪♪♪
»Spravite se mi spod okna!«
3
»Swaszchka, sem ti rekla, da zapri klematis v steklenjak, ko pridejo obiski!«
»Kar je, je!«
»Pokliči Wellblooda, če je doma, naj pride napisat mrliško poročilo: naravna smrt, pretečen namaz …«
»Wellblood se ne oglaša na telefon!«
»Znebi se preklete rastline, Swaszchka!«
»Komajda kaj te slišim!«
»Ja, se mi je zdelo!«
*
»Pravite, da je gospa bila vaša sošolka!«
»Z opeko sem ji dodatno raztreščila kosti na obrazu, da je ne bo nihče nikoli več spoznal, tako je!«
»Pravite, da v nobenem primeru ni šlo za škotsko kraljico!«
»Zanikam, da je šlo za kogarkoli!«
»Imamo Rekonstruktorja Obrazov (TM), v hipu bo ugotovil, kakšno je bilo lice, preden ste se ga lotili z gradbenim materialom!«
»Ga lahko preoblikujete, denimo v Robbieja Williamsa?«
»Zgolj sedemkrat, osmič je treba doplačati!«
»Swazschka, morda bi bilo bolje, da …«
»Preoblikujte ga v mojega, tu ne bo škode!«
»Kdo pa ste vi?«
*
»Si spremenil to prekleto rožo v prah?«
»Nesel sem jo na vrt za hišo, nihče ne bo posumil!«
»Tja hodijo vsake pol ure kadit, zmeda!«
»No ja, to bo tudi njihova zadnja cigareta!«
»Klematis bo pobil pol Londona, Swazschka! Komaj sem se znebila kriminalistov in drugih zijal! Še malo, pa bi rekonstruirali obraz … Še dobro, da obstaja klavzula, da tega ne smejo storiti, če svojci nočejo …«
»Kateri svojci?«
»No, saj, tu se lahko še zaplete!«
4
»Kraljice še vedno ni nazaj?«
»Niti na telefon se ne oglaša!«
»Menja uniformo za črne hlače?«
»Ne!«
»Sem rekel, da zasebni izleti ta hip niso dobra ideja!«
»Zasipajmo jo s častmi in pozabimo nanjo!«
»Kaj pa bo, ko se vrne?«
»Jo bomo spet zasipali s častmi in se je znova spomnili!«
*
»Gospa, osebni dokument moram skenirati in ga poslati naprej škotskim oblastem!«
»Ampak jaz sem škotska oblast!«
»Vi ste Marija v objemu tujih dlani, tako piše na blatniku!«
»To je še iz srednje šole, pustite to pri miru, da mi ne bi slučajno kdo izmil!«
»Avtomobil moramo tôrouli pregledati, gospa!«
»Gospod, sklonite se no malo k meni, gospod!«
»Ste našli osebni dokument?«
»Gospod, veste, kaj nastane, ko se srečata besedi mednarodni in škandal?«
»Pustite šal, gospa, k uniformi spada! V imenu kralja Jureta, ki mi je dal starše, stare starše in vsako leto večjo količino peska za veliko noč, varnostnika bom poklical!«
»Res? Kdo pa je danes na voljo za te reči?«
»Widmar, Ris Škotske! Zmagal je na osemn…«
»Povejte Risu Škotske, naj malo bolje pogleda na tistile listič, ki sem vam ga dala takoj, ko sem pripeljala na mejo!«
»Moker je, gospa!«
»No, pa vi vrzite oko!«
»Trudim se, gospa!«
»No?«
»Srečno pot nazaj domov, veličanstvo!«
5
»Imberg Tonyn, truplo, Swazschka Roschlin-Weryanko IV., truplo, vaše veličanstvo Mother McMary Comes To Me I. Of Scotland …«
»Pa roža? Bo kdo omenil rožo?«
»Klematis Of …«
»Of Scotland!«
»… in Klematis Of Scotland! Če prav vidim, je tole dokument registracije Društva Štirih, od teh so trije mrtvi in eden neživ, ki soglasno sprejema proračun za kraljevino Škotsko, datiran v k…«
»Skrajšajte, lord Fauntleroy, nisem menda razpustila doma starcev, da boste mladi parlamentarci ali kaj že ste, blebetali na enak način!«
»Okej, jebat ga, proračun je sprejet!«
»Pokopljite tale dva tule z državniškimi častmi, klematis pa ostane pri meni, računovodstvo za društvo bo prevzel!«
»Veličanstvo, Društvo Štirih kot najvišji organ oblasti v kraljevini je vabljeno na protokolarno večerjo nocoj ob šestih po visokogorskem času!«
»Pridem, pridem, saj mi ni treba ves čas namerno tlačit urnika v nos!«
*
Kamen lep na grob, lep kamen ti na grob …
»Tomaž, ti boš tudi na večerji?«
»Itak!«
Četrta epizoda: ZGOLJ KOT EPITETON
No? Kaj?
no? kaj?
no?