Piše: Marija Švajncer
BOJAN MACUH – ŽIVLJENJSKI SLOG STAROSTNIKOV V DOMOVIH ZA STAREJŠE (Kulturni center Maribor, zbirka Frontier 101, 2017)
Bojan Macuh je pri Kulturnem centru Maribor v Knjižni zbirki Frontier z letnico 2017 objavil novo knjigo, znanstveno monografijo z naslovom Življenjski slog starostnikov v domovih za starejše. Recenzentki sta bili prof. dr. Jana Goriup in doc. dr. Milena Kerndl, oblikovanje in prelom je opravil Peter Dobaj.
Bojan Macuh je plodovit pisec in tako rekoč hišni avtor Kulturnega centra Maribor. Njegov mladinski roman Pridi, Loki, greva je doživel dober sprejem. Poleg znanstvenih in strokovnih knjig je napisal tudi veliko leposlovnih del za otroke, najstnike in odrasle. Znanstvena monografija Življenjski slog starostnikov v domovih za starejše je njegova doktorska disertacija, s katero si je pridobil naziv doktorja znanosti s področja edukacijskih ved. Macuh je tudi magister socioloških znanosti.
Knjiga je razdeljena na dva dela: v prvem so predstavljeni teoretična stališča in natančno navajanje pojmov, sintagem in definicij, v drugem pa so podani rezultati empirične raziskave, ki jo je avtor izvedel v domovih za starejše v Pomurju. Macuh zavrača predsodek, da so starostniki in starostnice onemogle osebe, in v ospredje postavlja možnosti in družbeno načrtovanje, ki bi bili v prid starejšim tako v tretjem kot v četrtem življenjskem obdobju in bi pripomogli k njihovemu kakovostnemu življenju. Pri tem velik pomen pripisuje vseživljenjskemu učenju in se poglablja v domačo in tujo literaturo s tega področja ter navaja terminološke in vsebinske opredelitve in razlike med njimi. Očitno je njegovo humano prizadevanje, da bi bila, kolikor je to le mogoče, tudi starost lepa. Premaguje stereotipe in predsodke ter si prizadeva za spodbujanje kvalitetnega preživljanja tega neizogibnega obdobja.
Naslovnica knjige, arhiv KCM, zbirka Frontier, 2017
Avtor premišljuje o splošni ugotovitvi, da se naša družba stara. Demografske spremembe se dogajajo tudi v drugih evropskih državah. Spreminjata se struktura in delovanje družbe kot celote, medgeneracijska povezanost in solidarnost sta ogroženi. Macuh proučuje biološke, psihološke in socialne vidike staranja. Za ohranjanje samospoštovanja so odločilnega pomena neodvisnost, samostojnost in osebno odločanje o lastnem življenju ter tako subjektivni kot objektivni aspekt staranja in vrednotenje življenjskega položaja.
Današnji starostniki in starostnice, ljudje postmoderne družbe, medkulturnosti in tehnoloških novosti, še vedno delajo, opravljajo prostovoljne dejavnosti, potujejo, pišejo bloge, tečejo na maratonih in obiskujejo tečaje tujih jezikov. Dragocene so njihove življenjske izkušnje. Po avtorjevem mnenju ima za ohranjanje vitalnosti in radoživosti posebno veljavo tudi vseživljenjsko učenje. Učenje je širši pojem od izobraževanja ter lahko poteka povsod – v različnih položajih in okoliščinah ter ob raznovrstnih priložnostih. Vseživljenjsko učenje je razvijanje človekovih potencialov in se dogaja v trajnem procesu, ki spodbuja in omogoča uresničevanje vrednot, znanja in razumevanja ter krepi ustvarjalno samozaupanje. Temeljni pogoji za uspešno učenje so: potreba ali interes po učenju, volja ter motivacija in hotenje, pomembni pa so tudi drugi dejavniki, in sicer: zdravstveno stanje, ekonomski položaj, osebno zadovoljstvo in sreča.
Obstajajo tehtni razlogi, da se je v tretjem ali četrtem življenjskem obdobju treba odločiti za odhod v dom za starejše. Pisec poudarja, da igrajo v njem odločilne vloge oskrba, zdravstvena nega, odnos do starostnikov in njihov medosebni odnos z drugimi bivajočimi v domu za starejše, povezanost s svojci ter preprečevanje nasilja nad starostniki in starostnicami.
Po temeljito opravljeni empirični raziskavi Bojan Macuh na koncu predlaga, kako bi bilo mogoče življenjski slog starostnikov v domovih za starejše s pomočjo vseživljenjskega učenja še izboljšati. V ospredje postavlja medgeneracijsko sodelovanje, tehnično, strokovno in poklicno pomoč in izvajanje različnih telesnih vaj. Teoretik vrednoti obstoječe razmere in je do pomanjkljivosti tudi kritičen.
Avtorica Predgovora prof. dr. Jana Goriup meni, da je Macuhova znanstvena monografija pomembna, ker »… aktualizira vprašanja pojma in operacionalizacije staranja in starosti, spola, družbenega položaja starejših, družinskih procesov in družbene strukture, domskega bivanja, anksioznosti, odtujenosti, anomičnosti, samopodobe in samospoštovanja starostnikov, lokusa kontrole, intelektualnih sposobnosti oz. inteligentnosti, prosto-časovnih dejavnosti, kulturnega kapitala in socialnega kapitala starejših, sodelovanja med starejšimi, učitelji in drugimi deležniki v institucionalnem bivanju starejših«. (str. 13) Povzetek navedenega vidi v tem, da vsi udeleženci sodelujejo ter praktično soustvarjajo proces tako bivalne kot tudi življenjske in učne uspešnosti. Avtorjevo delo je pregledno, sistematično in interdisciplinarno. Macuh se navezuje na sociologijo, socialno gerontologijo, pedagogiko, andragogiko, psihologijo staranja in geriatrijo ter s tem poudarja kompleksnost problema aktivnega staranja. Znanstveno monografijo Življenjski slog starostnikov v domovih za starejše prof. dr. Jana Goriup ovrednoti kot pomemben prispevek za razumevanje procesov staranja in same starosti v luči naraščanja starejšega in starega prebivalstva v Republiki Sloveniji. Delo je notranje skladno in razumljivo ter uporabno v praksi.
Iz vsebine:
· razumevanje pojmov starost in staranje;
· kakovost življenja starostnikov;
· vlogo in pomen vseživljenjskega učenja starostnikov v tretjem in četrtem življenjskem obdobju;
· staranje v povezavi z vseživljenjskim učenjem;
· dejavnike vseživljenjskega učenja in življenjski slog starostnikov v tretjem in četrtem življenjskem obdobju ter
· institucionalno varstvo starostnikov.