Piše: MSM

Dušan Hedl, PODJETNIŠTVO V KULTURI (Kulturni center Maribor, zbirka Frontier 063, 2013)

Dušan Hedl je manager v kulturi, poznamo pa ga tudi kot publicista, založnika, medijskega managerja, glasbenika različnih žanrov in celo kot likovnega ustvarjalca. Podjetništvo v kulturi je njegovo prvo samostojno knjižno delo s katerim je dregnil v izredno občutljivo točko slovenskih kulturnikov. Očita jim malomarnost, nepodjetno obnašanje, celo kriminaliziranje javnih funkcij in nesmotrno ravnanje z javnimi sredstvi. Postavlja se na stran umetnikov, ki jih strogo ločuje od kulturnikov. Kulturniki so zbirokratizirani in zaposleni v javnih zavodih in javnost je prevečkrat zavedena, ko med kulturnike šteje tudi umetnike. Umetniki bi morali biti bolje plačani in obenem bolje izkoriščeni v družbi, ki sedaj podpira le neučinkovito javno upravo v kulturi.

V knjigi so zbrani Hedlovi teksti iz obdobja 2006 do 2008. V glavnem tekstu „Podjetništvo v kulturi na primeru Mestne občine Maribor“ razčlenjuje financiranje kulture v Mariboru pred EPK jevskim obdobjem. Utemeljuje zakaj je podjetniški pristop v bistvu bolj socialen in pravičnejši od sedanjega javnega v katerem je veliko prostora za korupcijo in priskledništvo.

Za mariborčane bo predvsem zanimiv kritiški oris delovanja Narodnega doma in drugih javnih institucij v kulturi. Izreče se za prestrukturiranje javnih zavodov v kulturi v organizacije zasebnega prava s čimer bi akterji lahko delovali bolj transparentno. Argumentirano razkriva zakaj je nepotrebno iz javnih sredstev financirati pop glasbo, zakaj ima Festival Lent negativne učinke v kulturni rasti lokalnega okolja. Predlaga liberalizacijo prostorske politike, predlaga izboljšanje kulturnih ustanov s cilji boljše komunikacije s potrošniki, npr. turisti. Skratka zelo zanimivo branje za vse, ki se profesionalno ukvarjajo s kulturo in tudi publiko, ki s to knjigo lahko dobi kritičen vpogled v ozadje javnega „nesmiselnega zapravljanja“ denarja v kulturi in vpogled v mariborske kulturne ustanove.

 

V nekaj poglavjih v knjigi se dotakne tudi podjetništva v kulturni, umetniški in intelektualni proizvodnji. Hedlova knjiga je prva v slovenskem prostoru in ena redkih na to temo v Evropi. Knjiga Podjetništvo v kulturi je temeljni tekst k uvajanju podjetništva v kulturo, k spreminjanju splošno uveljavljenega mišljenja o kulturi v Sloveniji in napoved nove kulturne politike v državi, kjer bodo stare strukture zamenjali novi človeški viri. Organizacija kulturnih institucij po podjetniškem sistemu je bolj odporna proti vmešavanju politike v kulturo.

V zadnjem delu je knjiga analitična in (leta 2008!?) predlaga javne raziskave na temo EPK 2012, dodan pa je še spisek projektov, ki so jih avtorju EPK-jevci zavrnili.

Čeprav je tekst znanstven in pristop argumentirano raziskovalen je knjiga izredno razumljiva vsem bralcem.

Predgovor je napisal mladi mariborski „čudežni deček“ Jure Aleksejev. Po podatkih založbe gre knjiga odlično v prodajo. Le kako ne bi šla saj je ena redkih, ki si upa kritizirati nedotakljive kulturnike. Hedl ima mandat za takšno pisanje, saj je priznan na različnih področjih.

Zadnja platnica knjige Podjetništvo v kulturi prikazuje znamčenje v praksi, zbirka Frontier, 2013

—————————————————————————————————————————————

Še citat iz uvoda: “Ena pomembnejših posebnosti je ideološko-politična razcepljenost slovenskega prebivalstva na „bele“ in „rdeče“, posledice katerih je čutiti v vsaki družbeni dejavnosti. Še posebej v kulturi, ki ji nekateri pripisujejo večjo vrednost, kot jo v resnici ima, ker v njej vidijo mobilizacijsko moč množic.

Ne glede na politično opcijo je kultura obravnavana kot mobilizacijski vzvod političnih teženj. Nihče v Sloveniji ne upa kulture obravnavati s stališča tržnega blaga. Tržnost v kulturi ne pomeni ukinitve državnih „dotacij“ (t.i. javnih sredstev), pomeni le njihovo smotrno rabo, pomeni mreženje med različnimi dejavnostmi in povezovanje med kulturo, ki ždi v svojem varnem kotu na državnih financah, in gospodarstvom, ki nujno potrebuje več inovacijskih postopkov, tako v proizvodnji kot pri organizaciji.

Sistem javnih zavodov je povozil čas. Je nestimulativen in organizacijsko neučinkovit in razsipen do skrajnosti. Diskusija na kulturni sceni je zgolj poskus obdržati sistem na starih tirnicah. Pravzaprav je to poskus določenega sloja, ki obvlada dostop do javnih služb. Upor sprememam je najpomembnejši zaviralni moment pri hitrejšem napredovanju v organizaciji kulture oziroma pri zaustavitvi nazadovanja.”

Dušan Hedl, iz Uvoda