Piše: Srečko Trdina
Generacija, legende beat glasbe iz 60tih
Prav neverjetno je kakšno beatovsko brbotanje se je pojavilo v Mariboru v začetku 60tih. Prvi električarji so po Mariboru skakali na odre že konec 50tih. Prva resna zasedba, predhodnica skupine Generacija se je pojavila na ulicah Maribora konec 1961 in si v začetku leta 1962 nadela ime Korali. O Koralih drugič, saj je zgodba tega benda vredna pozornosti. Tokrat podajamo le imena članov te verjetno prve rock’n’roll legendarne zasedbe, ki pa ni pustila za seboj (kolikor nam je znano) ohranjenih zvočnih sledi:
KORALI (1962–1963)
Milan Petrovič – vokal
Mirko Fistravec – kitara
Maks Pučko – kitara
Gerhard Angleitner Gero – bas
Marjan Kosar – bobni
Teddy Lah – vokal (občasno)
V Koralih so se zbrali fantje iz Maribora, ki so vsi po vrsti prešli v legendarne osebnosti mariborske beat scene. Nekateri od njih pa so imeli različne vplive tudi na jugoslovansko rock sceno, npr. Teddy Lah je bil nekaj časa glavni dobavitelj (direktno iz New Yorka) Fenderjev (ojačevalcev in kitar) Gibsonov, Music Manov in ostale železno plastične bižuterije rockovske elite (Bijelo Dugme so npr. kupovali pri njemu). Tisti, ki so prešli v bend Generacija pa so prispevali k mozaiku pestrosti evropske popularne glasbe. Poglejmo kako. Veselo, pestro, energično, dinamično in tragično. Pravzaprav klasično po vzorcu vsake resne rock’n’roll formacije. Takole gre zgodba o Generaciji.
Leto 1964 je bilo za Generacijo oz. še vedno Korale leto vaj in priprav resnega repertoarja. Kar na začetku so se opredelili kot predstavniki „težjega“ dela generacije, ki so jim bolj všeč Stonesi kot Beatli. Končno zasedbo Koralov lahko mirne vesti zapišemo v anale svetovne zgodovine rock glasbe. Dovolj je navesti postavo iz tega obdobja v kateri je občasno igral orgle tudi Toni Sabol. Zvestejši rock sledniki se ga spomnijo kot prvega evropskega managerja Tine Turner, kot prvo možno rezervo na klaviaturah pri The Who na turneji Tommy in kasneje kot „organizatorja“ koncerta Michaela Jacksona na mariborskem letališču.
KORALI (1965)
Mirko Fistravec – kitara
Maks Pučko – kitara
Milan Petrovič – vokal
Marjan Kosar – bobni
Gerhard Angleitner Gero – bas
(do odhoda na študij v Ljubljano)
Didi Rauš – bas
Pavel Šaler – ritem kitara
občasno sodelovali še:
Toni Sabol – orgle
Teddy Lah – pevec
Generacija niso bili kakšni „softiči“, skoraj bi jih lahko uvrstili med jezne beatnike. Tistega davnega 64-tega je bilo leto menjave generacij na odru največjega prizorišča – plesišča za mlade v Mariboru Hale C. Si lahko zamislite dokaj novo zgrajeno mariborsko sejmišče in v največji hali vsak vikend razbija rock’n’roll. Futuristično. Skupina Generacija je prv zaslužna za uvajanje novega zvoka in trenda v Hali C v centru mesta in leto 1965 so skoraj v celoti preživeli v njej na različnih nastopih, čeprav se niso ogibali tudi drugih prizorišč po Mariboru in okolici. Ime so si seveda nadeli po pesmi My Generation skupine The Who. Na prehodu med 1965 in 1966 pa so že prvič migrirali v Avstrijo in Nemčijo, kar devet mesecev je trajala turneja ali bolje rečeno angažmaji po različnih klubih. Tako Generacija od jeseni 66 do pomladi 1967 ni več nabirala izkušnje, temveč kar profesionalno opravljala svoje odrsko poslanstvo spet po Star Clubih po Evropi, ki so jih imenovali tudi „beat lokali“, Zanimivo je, da v šestdesetih termin rock’n’roll ni bil tako pogosto uporabljan, sebe so imenovali kar „beat glasbeniki“.
Ko so se leta 1967 vrnili kot heroji jih je Maribor sprejel kot heroje. No, sami so si v Hali C organizirali legendarni koncert 29. junija 1967. Na tej manifestaciji mladinske beat kulture so nastopili kot zvezde večera. Pred njimi pa so se zvrstili The New Comes, Rdeči dečki (tudi The Red Boys), Damjan Katalinič in Igor Bizjak (kantavtorska protestnika) in The Out. V naslednjih člankih bomo razkrili, da so nastopajoče skupine ključne za mariborsko glasbeno sceno do dandanšnjega, kadrovsko pa je kasneje napajala Slovensko popevko (večina pevk in pevcev iz tega obdobja izhaja iz tega kroga) in Večere slovenskega šansona.
Generacija je leta 67 bila že nekaj časa profesionalna glasbena skupina. Če želi takšna formacija obstati in se razvijati mora iskati vedno nove angažmaje, nove izzive. Spet so se odpravili v tujino. Odri so se pod Generacijo upogibali v Avstriji, Nemčiji in na začetku leta 68 v Parizu. Postava v Parizu:
GENERACIJA (1967)
Mirko Fistravec – kitara
Milan Petrovič – vokal
Damjan Katalinič – vokal, orgle, kitara
(zamenjal Petroviča v letu 1967)
Didi Rauš – bas
Toni Kuzmić – trobenta
Nikola Vujošević Koki – pozavna
Mario Škrinjarić Cobra – bobni
Boris Polak – bobni
Tukaj nekje na poti skupna Generacija spremeni ime v TOP GENERATION. Zaradi vse pogostejšega nastopanja v tujini in tudi zaradi menjav postave.
GENERACIJA oz. TOP GENERATION (1968)
Mirko Fistravec – kitara
Damjan Katalinič – vokal, orgle, kitara
Didi Rauš – bas
Toni Kuzmić – trobenta
Nikola Vujošević Koki – pozavna
Boris Polak – bobni
S prihodom pihalcev v orkester se je spreminjal tudi stil izvajane glasbe, aranžmaji. Top Generation so se nekje na avtocesti med Muchenom in Parizom prelevili iz beat kitarskega „razbijaškega“ benda v beat&soul band. Specifičen novi zvok je v skupino uvedel in zanj bil odgovoren Damjan Katalinič. V bendu je prevzel novo nastalo funkcijo aranžerja. Skupina Top generation pa je prestopila v višje nadstropje profesionalnih glasbenikov. Ob odličnih pihalcih in svežih aranžmajih so skupino odlikovali trije člani z odličnimi vokalnimi sposobnostmi: Damjan Katalinič, Didi Rauš in Mirko Fistravec.
Vse je kazalo na odličen razvoj dogodkov, bend Top Generation je postajal ena izmed evropskih atrakcij v množici beat skupin. V tistem času je zahodna mladež in celi svet padel na rock glasbo, oz. na električno kitarsko in glasno ozvočeno glasbo. Vendar….!!!! Nesreča ne počiva. Maja 1968 so se nekateri člani benda peljali po avtocesti iz Pariza proti Munchenu. In je počilo. V tragični prometni nesreči je umrl bobnar Mario – Cobra. Mirko Fistravec in kompanija se spomnijo na domicilni kadrovski bazen nadebudnih rock glasbenikov in iz domačega Maribora potegnejo bobnarja Borisa Polaka iz skupine The Out (se še kdo spomni Karlija Arharja – Čarlija, ki je pri The Out začel legendarno glasbeno kariero). Tako The Generation reši nastope v Parizu na katerih celo briljira. Odpikali so vse odre na katerih so pred ali za njimi trgali strune tudi The Rolling Stones, The Who, itd…v klubu „Golf Drouot“ (takrat vsv pariške opere). Ta klub je užival status pomembnosti primerljive s hamburškim „Star clubom“ ali liverpulske „Taverne“. Tam si pač moral nastopiti, če si kaj pomenil. Leto 1968 pa Pariz razburkala revolucija, ni bilo miru, od študentskih nemirov še večji je bil generalni štrajk, ki je ohromil tudi javno življenje in s tem tudi angažmaje glasbenikov. The Generation pa so živeli od angažmajev. Z odra do ust in do naslednjega odra. Tako kot že toliko bendov pred in za njimi. Sledila je turneja po beat klubih po vsej srednji Evropi.
Leta 1969 se znajdejo kot headlinerji (glavni nastopajoči) v avstrijskem Gradcu na katerem briljirajo. Na koncert je prišlo veliko mladine iz Maribora, o dogodku pa je poročal dnevnik Večer oz. takrat mladi novinar Srečko Niedorfer – Ec.
Generatorji, kot so se med seboj v šali klicali, so nadaljevali rolanje po sceni EU odrov in leta 1971 jih je v Švici zahaklal založnik Star records Willi Bestgen in jih brez psihičnih priprav vrgel v bazen studijskih izkušenj. Plavati so se naučili napol (trdijo), saj z LP ploščo še sedaj niso popolnoma zadovoljni. V studiu Kűssnacht pri Zűrichu so pod močnim časovnim pritiskom posneli istoimenski LP „The Generation 66“. Švicarski založnik je namreč vztrajal pri spremembi imena v „The Generation 66“. Hm…Po tej avanturi se je skupina definitivno preimenovala v Top Generation.
Angažmaji benda, ki se je v tistem obdobju transformiral v kvaliteten pop orkester, so v začetku sedemdesetih temu primerno postajali vse bolj ekskluzivni, mondeni, bleščeči. Spremenila se je tudi zunanja podoba skupine prilagojena show biznisu sedemdesetih. Opustili so sanje o snemanju in hitih, čeprav je naslednje snemanje dveh singlc bilo veliko uspešnejše. V studiu “Soundcraft”, Biel/CH so posneli pesem „Stop, stop“, ki je postala manjši hit, z radijskih postaj se je preselila tudi v džubokse po Evropi, kar je bilo definitivno potrdilo, da pesem uspeva na terenu, da ni samo poskus lansiranja na radiu. Singlca je celo doživela par licenčnih izdaj: v Španiji, Venezueli, Braziliji. B stran Waiting for A Train je bila skoraj enako avtorsko močna in tudi predvajana. Izšla je še ena singlca Kiss me baby, ki pa ni presegla uspeha prve.
Generatorji pa so se preselili v smučarska središča in med elitno oz. bogataško publiko v Kitzbűhelu, St.Moritzu, Davosu, itd…, ostale mesece sezone pa so prevzeli velike zabave v metropolah kopt so München, Zürich, Berlin, Dunaj, Düsseldorf. Za potrebe petične publike so repertoar razširili na plesno glasbo na eni strani in na drugi s skladbami v stilu jazz rocka in soula za petičnejšo publiko. Vzori pri tem početju so bili Blood,Sweat & Tears,Chicago, Tower Of Power in sorodni sodobniki…
Čas je tekel in Top Generation so delali in delali. Leta 1975 so se spet zvrstile kadrovske spremembe, najprej z delovnega mesta bobnarja odide Boris Polak, zamenja ga Drago Šenveter. Po sedmih letih ustaljene postave Top Generation se je le ta spremenila v temeljih, člani niso več samo iz bivše Jugoslavije in Maribora, temveč iz ZDA, Švice, Nizozemske. Angažmaji pa se preselijo na sever, več je nastopov na Nizozemskem, severni Nemčiji in v Skandinaviji. Nadaljevanje lahko zaključite sami po branju spiska članov zasedbe do konca obstoja benda.
Glasbeniki (Koralov) Generacije:
Zacetek v Sloveniji:
Mirko Fistravec (kitara) – Maks Pucko (kitara) – Didi Raus (bas) – Marjan Kosar (bobni)
Mirko Fistravec (kitara) – Maks Pucko (kitara) – Gerhard Angleitner (bas) – Marjan Kosar (bobni)
Mirko Fistravec (kitara) – Maks Pucko (kitara) – Didi Raus (bas) – Marjan Kosar (bobni) – Milan Petrovic (vokal)
V Avstriji – Nemciji od septembra 66
Mirko Fistravec (kitara) – Paul Schaller (kitara) – Didi Raus (bas) – Marjan Kosar (bobni) – Milan Petrovic (vokal)
Mirko Fistravec (kitara) – Damjan Katalinic (kitara/keys) – Didi Raus (bas) – Raka Dervenkar (bobni)
V Parizu: 1968
Mirko Fistravec (kitara) – Damjan Katalinic (kitara/keys) – Didi Raus (bas) – Raka Dervenkar (bobni) – Braco Skrinjaric (bobni – Toni Kuzmic (Trompeta) – Nikola “Koki” Vujosevic (Trombone)
Mirko Fistravec (kitara) – Damjan Katalinic (kitara/keys) – Didi Raus (bas) – Braco Skrinjaric (bobni) – Toni Kuzmic (Trompeta) – Nikola “Koki” Vujosevic (Trombone)
V Avstriji – Svici – Nemciji – Holandija
Mirko Fistravec (kitara) – Damjan Katalinic (kitara/keys) – Didi Raus (bas) – Borci Polak (bobni) – Toni Kuzmic (Trompeta) – Nikola “Koki” Vujosevic (Trombone)
Okoli leta 1976 – 1978 so zapustili bend Toni Kuzmic – Borci Polak in Damjan Katalinic
Od 1978 dalje:
V Avstriji – Svici – Nemciji – Holandija – Danska – Norveska – Svedska – Finska
Mirko Fistravec do 1986 kitara/Vocal
Drago Senveter SLO – Robert Zumstein CH – Werner Ambiel CH – Dave Evetts UK (drums)
Didi Raus CRO – Jerry Lammert NL – Frank Harrison UK (bass)
Martin Auer DE – Ljubomir Belic CRO – Garry Sparks UK – Gordon Young UK – Steven Szatmari USA –
Noel Castell UK – Chris O’Neill UK (keyboards)
Lgan Bacharach USA – Ken Bender USA – Steve Hummel USA – Mike McMullen USA – Joe Sorce USA
(saxes)
Lowel Stevenson USA – Brooks Greer USA – Brian E. Pace USA – Randy Monaco USA – Ron Limberg USA
Kevin Gallager USA – (trumpet)
“Tu in tam so bili se kateri ki so na kratko igrali pri nas ko smo morali cakat na vize ali delovna dovoljenja ….”
Generacija
Glasbo Generacije lahko poslušate na kanalu Si.televizija
ena za pokušino pa tukaj