Piše: Sasha Raven
Aleš Košir je star 40 let, je ločenec in oče dveh čudovitih otrok. Njegov dan se začne in konča s fotografijo. Prihaja iz Koroške Bele (Jesenice). Večinoma ima fotoaparat vedno pri sebi, razen ko se namensko odloči, da ga ne vzame, kar pa je redkost pri njem in že skorajda nemogoče. Njegova največja mora dobesedno je, da živi v strahu za svoj fotoaparat ali po domače povedano, da ga ne bi kje poškodoval ali da bi ga nekje pozabil, kar pa se je v preteklosti že zgodilo … Po duši je strasten umetnik. Včasih je kiparil, lončaril, pisal zgodbe in poezijo, slikal, vendar se je odločil za poklic fotografa. Aleš Košir je zelo ekstrovertna osebnost in ne zdrži dolgo na enem in istem mestu, zato mu ta poklic še najbolje ustreza. Pravi, da je fotograf konstantno v delovnem procesu in da je vedno na preži kaj se dogaja okoli njega … V prihodnosti si želi posneti tudi svoj film. Vsak projekt, naj bo to slikanje porok, zvezdnikov, raznih projektov vzame profesionalno in nikogar ne ”popredalčka”. Sam sem imel to izkusiti v zapuščenem objektu Stožice (Ljubljana), kjer naju je s prijateljem Markom Bogdanovićem slikal za prihajajoči glasbeni projekt. Njegove fotografije si lahko ogledate na internetni strani fruxdelux.com in pa na Facebook strani prav tako z istim imenom Fruxdelux.
Foto: Aleš Košir
Aleš Košir se lahko pohvali s projektom Legenda o Blejskem vitezu (foto zgodba), ki je nastala v sodelovanju z njegovim prijateljem Borutom Žigonom. Fotografska scena se je odvijala na Blejskem gradu leta 2015. Pri tem projektu so sodelovala mnoga znana imena, od župana (Janez Fajfar) do podžupana (Toni Mežan) Občine Bled itd. Pove mi, da je sodelovalo okoli 25 ljudi pri tem projektu, ki naj bi predvsem služil za turistično promocijo tega prelepega kraja. Zraven vsake slike v tej knjigi, ki je dosegla naklado v 1000 izvodih, je spisana pesem v obliki proze, ki jih je spisal kar sam, saj kot sem že prej omenil je tudi poet. To knjigo (Zgodba o Blejskem vitezu) se da naročiti pri njem ali pa se jo kupi na Blejskem gradu. Kot zanimivost naj omenim, ker mi ne da miru, da je bila to foto zgodbo videti tudi na jumbo panojih, ko si se pripeljal na Bled. Sam se tega zelo dobro še spominjam. Knjiga je bila prevedena celo v japonščino in angleščino. Pove, da so jo Japonci zelo lepo sprejeli, prav tako tudi angleško govoreči ljudje. Aleš Košir tudi redno sodeluje z Gledališčem Toneta Čufarja Jesenice. Nazadnje pa je sodeloval tudi z Gojmirjem Lešnjakom – Gojcem. Za zanimivost naj povem, da Aleš Košir v svoji zbirki premore 300 000 slik naj bodo te obdelane ali neobdelane. V samo pol leta, ko je delal na ladji križarki je naredil 180 000 slik. In seveda ta številka samo vztrajno raste. Za konec mi pove, kot zanimivost, da je formula uspeha, ne samo pri fotografiranju, ampak na vseh področjih življenja, da tisto kar delamo počnemo s srcem in vsak dan. TRDO DELO IN VZTRAJNOST. Rezultat bo zagotovo prišel slej kot prej, vendar se vse življenje učimo, pravi Aleš Košir.
Aleš Košir