JANA PUTRLE SRDIĆ
KO ZAPUSTIŠ SOBO1
ponoči gledam tvoje telo
kako se obrača na svetlem ozadju
stene kot tiho pomirjujočo
sliko na ekranu
vstanem iz bolečine po
spanju se usedem za kuhinjsko
mizo in strmim v žarečo ploskev
mobilca ki se s tanko nitjo
dotika neba
počutim se izklopljeno
nepremično sedim dolgi trenutki
se luščijo od mene v poroženelih
kosih skozme preseva jutranja svetloba
zdaj moje telo več ne meče sence
sem strdek toplega zraka
ki ostane ko zapustiš sobo
1Sleazy Snails, RPP III.–IV.
