Piše: Tanja Jerebic
Pomlad letos zamuja za debel mesec. Končno se je zima začela poslavljati, vsaj zdi se, da se nekaj premika v tej smeri. Zimskega mraza, brozge in ostalih radosti imamo najbrž že vsi vrh glave. Vsak letni čas ima dobre in slabe plati. Na žalost z lepim vremenom prilezejo na plano vse tiste živalice, ki nam dajo pozimi mir. Poleg radožive nadležnosti so nekateri krvosesi zelo nevarni; malarija, lymska borelioza, klopni meningoencefalitis …
Vse to nam kvari mesece, ki jih tako težko pričakujemo. Primorce zebe vse življenje, mislim, da se nihče nihče izmed nas, rojenih v milem podnebju, ni sposoben prav zares prilagoditi surovim severnjaškim zimam. Pol leta čakam, kdaj se bo otoplilo. Ko dočakam lepo vreme, si ne upam v naravo. Če pa že grem, vedrim pod kakšnim borovcem in imam s seboj vsaj pol litra strupa v dveh različnih dozah, s katerima poškropim kvadratni meter življenja okrog sebe. Tako odganjam zajedavce in mrčes. Iz eteričnih olj sem po domačem receptu namešala neko tekočino jedkega vonja, ki bojda škodi bolj meni kot škodljivcem. Sicer pravijo, da je naravna, ampak me včasih po njej vse srbi. V drugi pršilki imam strupen repelent, uporabljam ga bolj za obleko, obutev, klopce itd. Ta bi me ob rednem stiku s kožo umoril … Veselje pa tako …
V zadnjih letih se vrstijo pomladanske akcije cepljenja proti klopnemu meningoencefalitisu. Vse zdrvijo tiho mimo mene. Vsakič isti scenarij. Ves april spremljam časopisje, kdaj se bo mogoče cepiti po znižani ceni, nakar nekega nesrečnega večera preberem, da je spet uspešno minila akcija, in sicer z izjemno visoko udeležbo. Zatem navadno zaupam svoja ranjena čustva Facebooku. Zgražam se nad človeško absurdnostjo in pritlehnostjo. Sprašujem se, čemu mediji morebitnih interesentov ne obvestijo pred cepljenjem, ne po njem. Predvsem se sprašujem, kako je mogoča visoka udeležba na cepljenjih, če javna občila nikogar ne obveščajo o njih? Kje dobijo ljudje nedostopne informacije, mi nikakor ne gre v račun. Hja, najbrž prav med ljudmi!
Letošnja akcija je drugačna, poteka ves april. O cepljenju so mediji poročali vnaprej. Informacija je končno dosegla tudi mene. Naročiti se je možno po večno zasedenem telefonu in preko e-pošte, kjer imajo dokaj odzivne administratorje. V nekaj dneh ti dodelijo datum. V Mariboru so v glavnem zdravstvenem domu na voljo 4 ambulante. Vrste, o katerih so poročali prejšnja leta, ni. Očitno so zaposlili sposobnejšega organizatorja … Danes sem prejela prvi odmerek, čez dva tedna se bom naročila na naslednjega. Vbod sicer boli kot vedno, neke pretirane reakcije po cepljenju nimam.
Česar si človek najmanj želi, je vnetje možganov in možganskih ovojnic. Obe zgoraj omenjeni bolezni uspešno zdravijo z antibiotiki, za meningitis ni zdravila. Zaenkrat lahko lajšajo samo spremljajoče simptome. Okrevanje je boleče dolgotrajno bolnišnično zdravljenje, večina pacientov si po bolezni nikoli docela ne opomore. Poleg motenj s spominom, ravnotežjem, glavoboli, tresavico, izgubo sluha, se nalepi nesrečnikom še kup dodatnih težav. Lahko bi se brez pretiravanja reklo, da ti ugriz okuženega klopa za vedno spremeni življenje …