Piše: Tanja Jerebic
Po več kot devetdesetih letih Polzela ustavila proizvodnjo
Nekdaj uspešna slovenska podjetja propadajo kot po tekočem traku. V petek se je končala še ena zgodba o uspehu. Po več kot devetdesetih letih obratovanja so v tovarni nogavic Polzela ustavili proizvodnjo. Od 85-ih zaposlenih bo na Zavodu za zaposlovanje pristalo dodatnih 60 do 65 delavcev, manjšino bodo obdržali za potrebe v skladišču in trgovinah po Sloveniji, ki bodo poslovale do odprodaje zalog.
Polzelo so ustanovili leta 1927 v bivši lesnopredelovalni tovarni. Prve tekstilne stroje sta ’nabavila’ brata Reiser in do konca II. svetovne vojne je tovarna zaposlovala že 350 ljudi. V sodobno opremljenem obratu so sprva proizvajali predvsem moške nogavice. Leta 1947 so tovarno podržavili, vendar se je kljub menjavi lastnikov nemoteno razvijala dalje. Iz virov nisem mogla razbrati, ali sta bila pred nacionalizacijo lastnika tovarne švicarska brata Raiser, in če sta bila, zakaj ju nikjer ne omenjajo kot lastnika? Mogoče zaradi zadrege z razlastninjenjem privatne lastnine? Nič ne sodim, ali je bilo to napak ali ne, — v končni fazi imamo danes obraten proces in vidimo, da preveč privatizirane lastnine družbo popolnoma uniči in razkroji — samo pravim, da imamo Slovenci navado pometati neprijetna dejstva pod preprogo in tako se skozi pregled zgodovine ustvarjajo nekakšne črne prazne luknje. Predvidevam, da se bo nekoč podobno zgodilo z izbrisanimi, prekarnimi delavci, hrvaškimi varčevalci Ljubljanske banke … Vsi zapisi, ki sem jih lahko našla, omenjajo, da sta stroje pripeljala Švicarja, nikjer pa ni zapisano, kakšno vlogo sta imela v tovarni. Ne vem, lahko bi bila le prodajalca, prevoznika ali lastnika … Kakorkoli, nekaj podatkov okrog lastništva sicer manjka, ampak če so tovarno podržavili, je bila pred tem vsekakor v privatni lasti nekoga …
Po vojni so ponudbo razširili na takrat priljubljene fine ženske nogavice iz sintetičnih materialov, ki so jih kasneje, po letu 1962, nadgradili v ’hulahopke’ oz. prve ’najlonke’ na jugoslovanskem trgu in jih tržili pod blagovno znamko Peggy. Iz zapiskov pripovedovanja diplomiranega inženirja tekstilne tehnologije Alojza Došlerja, ki je je bil v tovarni zaposlen od začetka do upokojitve (l. 2007), je razvidno, da so v najboljših letih zaposlovali 1327 ljudi, vseskozi razvijali lastno tehnologijo, sami izobraževali kader in stremeli za modernizacijo ter kakovostjo. Ob vsem tem so bili še ekološko naravnani, prvi so kot gorivo uporabljali plin. Imeli so tudi aktivno vlogo pri razvoju občine; s presežkom sredstev so odgovorno pomagali soustvarjati širšo skupnost s prispevki na področju kulture, športa, socialno naravnanih projektov, kot so gradnja zdravstvenega doma, vrtca, šol …
Težave so se menda začele po osamosvojitvi, saj je jugoslovanski trg predstavljal 60 % prihodkov. S postopnimi odpuščanji so zredčili zaposlene na 500.
Decembra 2016 je stekel stečajni postopek. Ker je stečajni upravitelj dokazal, da na trgu obstaja povpraševanje po izdelkih priznane blagovne znamke, je sodnica dovolila nadaljnjo proizvodnjo, ki so jo zagnali februarja lani. Z okrnjenim številom zaposlenih na približno 90 proizvodnih in prodajnih delavcev skupaj so zgodbo zaključili v petek.
Država je med leti 2014-2016 vložila v podjetje 7,3 milijona evrov davkoplačevalskega denarja, ki je končal kdove kje. Zgodbe usihanj slovenskih podjetij so si na las enake. Nesposobna plenilska vodstva jih najprej izčrpajo in ko je že vsem jasno, da podjetja ne morejo več konkurirati na trgu, zasičenem s proizvodi iz držav s ceneno delovno silo, s čimer se sooča vsa evropska tekstilna industrija, vodilni ugotovijo, da nimajo več kaj pokrasti, zato jim država priskoči na pomoč s kapitalom, ki se steka v privatne žepe.
Za vsakim propadlim podjetjem ostanejo revne družine in posamezniki, revni pa ne kupujejo dragih domačih izdelkov z dodano vrednostjo, temveč nizkocenovne proizvode azijskih proizvajalcev. Tako je krog sklenjen in z vsakim revnim bo vse manj možnosti za slovenska podjetja ter za narodov blagor.
Viri:
https://company.polzela.com/si/zgodovina/