Čoporativni DJ Zdena: Nekorporativno

Piše: Matej Krajnc

Slušaj najglasnije!, 2018

Zagrebški “dobri duh” alternative Zdenko Franjić je s svojo zasedbo Babilonci zadnja leta izdal precej plošč, ob tem pa je ves čas deloval tudi kot solist ali v dvojcu različnih (re)inkarnacij: lutajući DJ Zdena, pa čudnovati, napuknuti, srečnuti, urokani, zalutani, fuckin’ idr., pri čemer bi vse te pridevke lahko pisali tudi z veliko začetnico kot različna umetniška imena, s katerimi je ustvaril pisano paleto glasbe, zvečine v povezavi s poezijo. Mnoga sodelovanja so rodila mnogo različnih projektov, pričujoča plošča pa je zadnja v nizu, tokrat v sodelovanju s plodnim hrvaškim avtorjem Čoporjem (Roberto Vodanović). Čopor ustvarja v Zadru, svoja dela objavlja pri lastni založbi Brlog Record, nabralo se je že zavidljivo število plošč z različnimi umetniškimi koncepti, tudi sodelovanj in kompilacij. Sam se avtoironično opiše kot “plešasti in besni pesnik brez posluha in z razglašeno kitaro”. Štejejo ga med najvidnejše rockerske besedilopisce, njegova založba pa nudi okrilje tudi marsikateremu umetniškemu samohodcu. Srečanje dveh tako samosvojih osebnosti torej pomeni, da tisto, kar bo nastalo, zagotovo ne bo dolgočasno in predvidljivo, bržčas pa tudi ne bo šlo za kakršnikoli komercialni izdelek v običajnem smislu glasbe za širše občinstvo, kar kvečjemu pritegne in vzbudi zanimanje: kako sta se zadeve torej lotila Zdena in Čopor?

Nastal je “literarni večer z napako”, v pozitivnem smislu te sintagme. Če ste kdaj bili na kakšnem od Zdenetovih literarnih performansov, potem veste, da zadeva nikoli ni takšna, kot se zdi: ne gre za monotono recitiranje lastnih pesniških besedil na še bolj monotono glasbeno kuliso, marveč za nekakšen prerez del različnih “underground” pesnikov z zelo raznolikimi glasbenimi podstavki. Na pričujoči plošči je na videz zadeva preprosta, Čopor spremlja Zdeneta na akustični kitari, a temu, čemur bi kdo rekel “branje”, je v resnici neke vrste “linearna interpretacija”, skladna s Čoporjevimi kitarskimi prijemi: ne gre zgolj za pasivno spremljavo, pač pa za Čoporjevo kitarsko reinterpretacijo besedil, ki jih izbere Zdena, poleg drugih denimo tudi poezijo Saše Lovića, ki ga poznate že iz izvedb Babiloncev. Čopor ustvarja atmosfero, uporablja tudi slide-prijeme, kontekst za trinajst pesmi na plošči pa najdete tudi v obsežnem knjižnem opusu Franjićeve založbe Bratstvo duša, katere “siva eminenca” je Zdenko Franjić. Tista “napaka” je v našem primeru torej pozitivna napaka: literarni performans ni klasično zehajoč, kot se to rado dogaja, pač pa velja pozorno prisluhniti atmosferični Čoporjevi kitari, skoz katero se kar same ponudijo tudi besede.

IMG_0025

Foto: Slušaj najglasnije!
Od leve: Zdenko Franjić, Roberto Vodanović Čopor

 

Leave a Reply