Iz pesniške zbirke Razblinjene dlani (Kulturni center Maribor, 2003, Zbirka Frontier)

Ko ves v očeh diham vanjo,

se zdi,

kot da nima površine,
kot da je njeno gladino izžgal moj pogled.

Ko je vsa moja teža sesuta v blazinicah prstov,

se zdi,

kot da nima prostornine,
kot da je globoka od razrutega mesa in odtekle krvi.

In je vsa mehka in voljna,
da se pogreznem vanjo,
ko se hočem nasloniti,
ko iščem oporo,
ko iščem svojo zadnjo mejo.