Piše: Tanja Jerebic
Iz ponudbe sem izbrala HP-jev refurbished računalnik za 339 € z Intelovim 4-jedrnim procesorjem s 4-imi nitmi, ki deluje pri hitrosti 1.60 GHz in ima 2 MB vgrajenega spomina (L2). Grafika je integrirana, delovnega spomina je 8 GB (DDR3), kapaciteta klasičnega sata diska je 2 TB. Procesor so začeli prodajati januarja 2016, torej pred skoraj tremi leti!
V konfiguratorju sem sestavila cenejši računalnik s sorodnimi komponentami. V grobem se razlikujeta le procesorja in posledično osnovni plošči ter novejši delovni spomin DDR4. Procesorja pri obeh konfiguracijah sta 4-nitna in zmoreta obdelovati več procesov hkrati. Intelov procesor v spodnjem srednjem razredu Pentium Gold G540 je sicer 2-jederni, vendar deluje pri hitrosti 3.70 GHz in podpira Hyper-Threading Technology, izboljšano tehnologijo za hitrejše procesiranje simultanih procesov. Vgrajenega spomina (SmartCache) ima 4 GB, torej enkrat več od prejšnjega. Cena novega kompleta bi bila 350 €, če vgradimo v star računalnik le procesor, osnovno ploščo in spomin pa 220 €. Ko bi namesto trdega diska izbrali 480 GB SSD-diska, nanj naložili sistem in programe, bi bil računalnik še hitrejši in predvsem tišji! Za shranjevanje filmov, videa in ostalih ogromnih datotek je bolj racionalno nabaviti navaden trdi disk, ki je ob isti kapaciteti približno trikrat cenejši.
Načeloma so večjedrni procesorji res zmogljivejši, a so pomembni tudi hitrost procesorja, vgrajeni spomin, način obdelave hkratnih procesov … Druga konfiguracija je že dovolj sposobna za zahtevne grafične programe in obdelavo videa. Namesto super procesorja sta bolj potrebna dobra grafična kartica in dodaten delovni spomin (RAM).
Kdo torej potrebuje super procesor? Profesionalni igralci iger, saj je rezultat vezan na hitrost računalnika in specifične organizacije ter posamezniki, ki pri svojem delu preračunavajo ogromne številke. V mislih nimam računovodskih servisov, temveč raziskovalno dejavnost in mega strežnike. Za vse ostale uporabnike s področja grafike, videa in 3d-artiste procesor nižjega srednjega razreda zadostuje, cena se giblje pri Intelu okrog stotaka, izjemoma dva!
Zaključimo lahko, da je novejši računalnik zmogljivejši, noben od njiju pa ni niti v sanjah dovolj močen za igričarje. Argument, ki ga prodajalci uporabljajo v prid tovarniško obnovljenim računalnikom, češ, da so primerni za tiste, ki potrebujejo zmogljivejši sistem, ne zdrži. Tudi okoljska problematika me ne bi prepričala v nakup teh računalnikov, ker potrebujem sistem, ki bo zdržal vsaj eno dekado. Če se že v začetku odločim za triletnika, pomeni, da ga bom morala prej zamenjati. Ne, ker ne bi zdržal, povozil ga bo čas …