Brez vode ni življenja 1/2

Piše: Tanja Jerebic

Konec oktobra so mediji objavili izsledke avstrijskih znanstvenikov, ki so prvič uradno potrdili obstoj mikroplastike v človeškem blatu. V pilotnem projektu je sodelovalo osem udeležencev z različnih celin, ki so se v času preizkusa prehranjevali z živili iz plastičnih embalaž. Po tednu dni so testirali njihovo blato in ugotovili, da vzorci vseh udeležencev vsebujejo plastične delce … Med prehrano nekaterih testirancev so bile na jedilniku morske ribe, skoraj nobene kuhane jedi pa ni moč pripraviti brez vode …

Steklenica s prekuhano vodo, Foto: Tanja Jerebic
Steklenica s prekuhano vodo, Foto: Tanja Jerebic

V družbi nenehnega sprenevedanja ima najdba neprecenljivo vrednost, saj kapitalisti odslej ne morejo več manipulirati z nami in nam prikrivati, da z vsakim obrokom použijemo nekaj škodljive embalaže. Kar je že dolgo očitno, je zdaj potrjeno črno na belem. Kapitalski lobiji v prehrambni industriji so zelo močni in si prizadevajo skriti, kolikšno ceno plačamo za njihov dobiček. Večkrat imam občutek, da jim del zdravstvene stroke pri tem pomaga.

Pri raziskavi bode v oči informacija, ki zanika dosedanje vedenje o dobri plastiki, ki naj ne bi prehajala iz embalaže v telo. V mislih imam polipropilen (PP), ki je bil v odvzetih vzorcih blata najpogostejši poleg polietilen tereftalata (PET), plastike s hormonskimi motilci. Sicer so iz polipropilena tudi plastične vrečke in drugi predmeti, ki se razkrajajo dobesedno na vsakem koraku, zato ni rečeno, da so jo testiranci zaužili z embalažo. Zadnjič so v informativni oddaji pokazali posnetek ministra za okolje in prostor, kako s potapljaško ekipo vlečejo mizo z dna Blejskega jezera. Kovinsko ogrodje je bilo prevlečeno s plastiko …

Odpadna plastika v naravi torej konča v hrani in pitni vodi ter zaključi svoj cikel v naših želodcih. Je le en vidik onesnaženosti okolja, ki vpliva na naše (ne)zdravje.

Usedline v prekuhani vodi, Foto: Tanja Jerebic
Usedline v prekuhani vodi, Foto: Tanja Jerebic

Pitno vodo plemenitijo še ostali strupi, na primer težke kovine, pesticidi in škodljivi mikroorganizmi. S slednjimi je imelo človeštvo vedno težave. Na spletu sem naletela na zanimivo publikacijo Bolezni Ljubljančanov, kjer je zdravnik dr. Fran Viljem Lipič leta 1828 opisoval bolezni svojih pacientov. To je bilo točno sto let pred odkritjem antibiotikov in ljudje so umirali že zaradi navadnih človeških glist. Že takrat se je spraševal, če se ljudstvo zaveda, kako pomembni so pravilni agrotehnični postopki v kmetijstvu za preprečevanje bolezni. Biološko pridelavo vrtnin je povezal z obolevnostjo in visoko umrljivostjo pacientov, ki so uživali presno zelenjavo, ki je bila gnojena z živalskimi in človeškimi iztrebki, saj se jajčeca askaridov (glist) uničijo šele po enominutnem segrevanju pri temperaturi 60 °C, zato spiranje vrtnin s hladno vodo ne zaleže. Leta 1928 je bilo na slovenskih pokopališčih za več kot četrtino otroških grobov …

Viri:
Znanstveniki prvič odkrili mikroplastiko pri človeku, Dnevnik, oktober 2018
Bolezni Ljubljančanov, dr. Fran Viljem Lipič, Založba ZRC, 2007

Leave a Reply

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.