KAMNITA PESEM
Kar sanjam, miruje nemočno.
Budijo me spevi kamenja,
nikjer te ni in bledozvočno
meglá se mi v prsih razpenja.
Korake na tleh luna reže,
v stopnice se nov dan nalaga,
pogled pa do tebe ne seže,
šepet tvoj gluhota premaga.
In morje odmrlo utihne.
Brezvetrje tlači obalo.
Še plavam po sliki nevihte,
ki čaka, kdaj noč bo pobralo.
Share this:
- Click to share on Twitter (Opens in new window)
- Click to share on Facebook (Opens in new window)
- Click to share on LinkedIn (Opens in new window)
- Click to email a link to a friend (Opens in new window)
- Click to share on Pinterest (Opens in new window)
- Click to share on Reddit (Opens in new window)
- Click to share on Tumblr (Opens in new window)