Kar sanjam, miruje nemočno.

Budijo me spevi kamenja,

nikjer te ni in bledozvočno

meglá se mi v prsih razpenja.

Korake na tleh luna reže,

v stopnice se  nov dan nalaga,

pogled pa do tebe ne seže,

šepet tvoj gluhota premaga.

In morje odmrlo utihne.

Brezvetrje tlači obalo.
Še plavam po sliki nevihte,

ki čaka, kdaj noč bo pobralo.